Hellga recenzira vijačenje berlinskega dvojca MODESELEKTOR, ki je v petek namezgal publiko v klubu K4 (v celoti!) ...
* Trikrat hura za klub k4, ki je letošnjo sezono otvoril dokaj udarno in dokaj nemško elektronsko, po Swayzaku pa nadaljeval še z berlinskim dvojcem Modeselektor. Fanta sta morda v našem okolju bolj neznana, res pa je, da imata za sabo zgolj eno ploščo, ki je izšla pred natanko enim letom. No, glede na to, da plošča vsaj zame spada med zanimivejše lanskoletne izdelke, saj temelji na odlični medžanrski osnovi z dokaj enostavnimi, a vseeno inventivnimi dodatki, sem nekaj tega pričakovala tudi na samem dj setu oziroma live actu.
Njun nastop so uvedle punce Kamuflaas digital iz Graza, ki so nam vizualno ponudile sliko, ob kateri se po toliko in toliko videnih setih človek še vedno kar zamisli nad minimalistično bizarko postmodernega glasbenega nastopa: tri bejbe, ki brez medosebne komunikacije eno uro buljijo vsaka v svoj ekran laptopa in namesto običajnega dj osamelca delujejo kot kvazi skupina. joj joj kam gre ta svet...!!!. No, punce so vrtale simpatično, a malce dolgočasno in pri tem temeljito obdelale vse žanre. Z žanrskim prehajanjem pa je takole: hitro se opazi,če je namenjeno samo sebi ali če je njegov namen privabiti v klub čimbolj raznorodno publiko. In točno to se je zgodilo v K4.
.
Tehnaši so prišli na žeženje, breakbeatovci in drumandbassovci na džuskanje, računalničarji pa so se za hipec odlepili od zmrznjene hrane, da bi prisluhnili vragolijam sosedovega laptopa. Zato je bila združevalna naloga, ki sta si jo zadala Modeselektor, izjemno težka: kdor namreč posluša tehno, ponavadi ne mara breakbeata in obratno. Modeselektor sta začela presenetljivo udarno z raga ritmi, nam v dobri uri postregla z nekaj komadi z njune plate, vmes ponujala tehnomasažo, v bisu pa posegla še po housu. Posledica večera je bilo izmenično veselje raznih taborov, le da sta obe ekipi, dokaj slabo, morda modeselektor še slabše, prehajali iz žanra iz žanr. Tako sta nam Modeselektor spet dokazala, da teorija dober producent - slab didžej in obratno - še vedno drži.
Ideja multižanrskosti je sicer hvalevreden in pogumen zasevek, a kot že rečeno - zelo nevaren, če žanri ne prehajajo neopazno. In točno to se je zgodilo na petkovem nastopu. Slab miks, pri katerem je umanjkal feeling za prehajanje osnov, je vodil v razmetano njivo, kjer pridelki razdruženo bivajo skupaj in se v prvi vrsti med sabo nimajo za poljščine, ampak pokončno vztrajajo v svoji drži "jaz repa in ti korenje".Brez dvoma sta Modeselektor nadarjena producenta in jasno je, da tokrat nista pokazala vseh svojih adutov, morda sta se še celo premalo hvalila s tistim, kar delata najbolje in pride do izraza samo ob pozornem poslušanju - nekakšno aritmično nadgradnjo, ki jo znata tako umetelno zapakirati v ritmično osnovo. A čudenje temu krasnemu detajlu spada prej pred domače zvočnike kot v petkovo norijo, saj se ob pol štirih zjutraj občinstvu kjerkoli bolj pleše na karkoli kot posluša. Morda bi bilo ob tej uri primernejše didžejanje kašnega od naših didžejev.
Z vidika nastopa sta tehnofrika v letih opravila zadostno, z vidika partija pa dokaj neprepričljivo. Kdor je prisluhnil njunemu posnetemu live actu v dj seansi na temle radiu, je lahko opazil, da je umanjkal tudi zajebantski moment - zanimivi vložki, voice overji, nekaj sekundni izsečki iz starih klubskih hitov, ki so dosegli novo dimenzijo v drugem kontekstu in s katerimi so nas nekatere pognali prav do krohota in nas prisilil, da smo sedeli križem rok in odprtih ušes in zaradi česar nam je jasno, da pač zmoreta veliko veliko več. Long live the producer, hang the didžej!
Pa drugič, Modeselektor!
Povečini sem zehala Urša Červ
Komentarji
komentiraj >>