1. Cilji projekta: (a) kratkoročni - ciljni skupini predstaviti problematiko uveljavljanja enakih možnosti in položaja žensk - ciljno skupino žensk seznaniti z njihovimi pravicami - promovirati enake možnosti in položaj žensk - ciljne skupine spodbuditi k aktivnem razmišljanju o problematiki in možnostih za uresničevanje enakih možnosti žensk - predstaviti različne nevladne in vladne organizacije, ki delujejo na področju enakih možnosti žensk - vladnim institucijam predstaviti stališče nevladnih organizacij na področju enakih možnosti in položaja žensk - spodbuditi mreženje med nevladnimi ter nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakih možnosti in položaja žensk - spodbuditi sodelovanje med nevladnimi ter nevladnimi in vladnimi organizacijami pri reševanju najbolj aktualnih problemov na področju enakih možnosti žensk (b) dolgoročni - vzpostaviti aktivno in trajno sodelovanje med nevladnimi ter nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakih možnosti žensk - vladnim institucijam in njihovim uradnikom ustvariti potrebo in vzgojiti navado razvitih demokratičnih družb, da spoštujejo in upoštevajo stališče nevladnih organizacij na področju enakih možnosti in položaja žensk - sovplivati na vlado in institucije sistema, ko sprejemajo zakonodajo na področju enakih možnosti žensk, kot tudi nadzorujejo njeno uresničitev v vsakdanji praksi - kot prevladujoči standard uveljaviti enake možnosti in položaj žensk na vseh področjih (človekove pravice, zaposlovanje, politična participacija, socialna varnosti ipd.) - mlade vzgojiti v osebnosti, ki spoštujejo in zagotavljajo enake možnosti in položaj žensk 2. Utemeljitev projekta Osnovne človekove pravice žensk Na tem področju bi izpostavili problematiko nezagotavljanja proste izbire spolne usmeritve. Opazujemo lahko namreč prav posebne načine izgradnje družbenega konsenza, ki je dandanes, v državi Sloveniji in njeni javni kulturi, pravzaprav grotesken, primitiven in izključevalen. Izgleda, kot bi različnim sistemom države šlo dejansko za to, kako izgraditi čimbolj učinkovito vladavino predsodkov, to pa utemeljiti v zakonskih postavitvah ter osnovnih kodeksih, ki potem uravnavajo življenje družbe. (Masinfo, št. 5 in 6, letnik 2000, glasilo Zavoda Masovna) Poudarili pa bi tudi problematiko nasilja nad ženskami, saj se z njo ukvarjamo tudi v okviru projekta »Ženska, ki se je zaletela v vrata«, ki predstavlja vsebinsko osnovo projekta »Ženska, ki je odprla okno«. V okviru projekta, ki se zaključuje v začetku marca 2003, smo sodelovali s številnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki so nam pomagale pri osvetljevanju problematike in iskanju rešitev. Izpostavimo naj, da je po statistikah SOS telefona večina žensk, ki pokličejo na brezplačni telefon, starih 15 do 25 let. Nasilju so izpostavljene 2,6 do 4 let, 50% klicalk te starostne skupine doživlja nasilje vsak dan. Najpogosteje gre za psihično nasilje, pa tudi za fizično in spolno. Najpogosteje je nasilna oseba oče ali partner (trenutni ali bivši). V času izvajanja projekta se je pogosto izkazalo, da so vzrok za dolgoletno prenašanje nasilja neenake možnosti žensk, saj podatki in raziskave kažejo, da so v Sloveniji ženske tista skupina, ki ji ni zagotovljeno uživanje pravic v tolikšni meri, kot moškim. Ženske kljub ustrezni ali celo višji izobrazbi zasedajo manj pomembna delovna mesta od moških kolegov, za svoje delo so slabše plačane, neprimerno manj jih je v političnem oziroma javnem življenju. V nadaljevanju v potrditev navedenega navajamo še nekaj dejstev s področij, kjer so neenake možnosti še posebej očitne: Zaposlovanje Pri sprejemanju v službe ženske doživljajo različne oblike diskriminacije. Tako npr. delodajalci zahtevajo od prosilk za službo urejeno zunanjost, prijaznost, pri uvodnem razgovoru za službo pa jih zanima, ali že imajo partnerja, s kom oziroma pri kom živijo, ali načrtujejo naraščaj ipd. Ker so ženske postavljene v podrejen položaj, praktično nimajo izbire, ali na vprašanje odgovoriti ali ne. Tudi ko so sprejete v službo, ostajajo v slabšem položaju. Ženske v Sloveniji imajo približno 15% nižje plače od moških, zaposlenih v istih sektorjih. Podatki o ženskah na trgu delovne sile kažejo na spolno segregacijo, tako vertikalno kot horizontalno – ženska zasedajo nižja, manj odgovorna in seveda tudi slabše plačana delovna mesta, kakor tudi opravljajo drugačne poklice in imajo drugačne karierne možnosti kot moški ter so zaposlene predvsem v tistih dejavnostih, kjer same prevladujejo. (Delo, 10.9.2002) V letu 2000 ni bilo med predsedniki uprav velikih podjetij nobene ženske, med člani in članicami uprav pa slabih 13%. (V središču, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, junij-julij 2002, str. 5) Politična participacija V državnem zboru je le dobrih 13% žensk (povprečje v članicah EU je 24%), v državnem svetu osmina, v vladi so sedaj tri ministrice oziroma 20% (v članicah EU je povprečje 27%). V občinah je situacija še slabša, saj imamo samo 4% županj, v mestnih in občinskih svetih pa 11% svetnic. Na najvišjih političnih položajih nismo doslej imeli nobene ženske, na položajih funkcionarjev in funkcionark vlade je 19% žensk. (V središču, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, junij-julij 2002, str. 5) Socialna varnost V Sloveniji trenutno živi približno 140.000 mladih žensk (15-25 let). Stopnja brezposelnosti mladih žensk je približno 19% in je 4,2% višja kot pri moških. Brezposelne ženske so tako uvrščene med težje zaposljivo skupino ljudi. Kljub temu pa opazimo v časnikih kar precejšnje število oglasov, ki so namenjeni ženskam; tako so v izrecno ženski obliki zapisani oglasi za poslovne sekretarke, tajnice, natakarice. (Mednarodni posvet zatočišč in varnih hiš, 29. nov. 2002, v organizaciji Društva SOS telefon in ob sodelovanju Radia Študent) Izhajajoč iz statistik in projekta iz leta 2002 ugotavljamo, da je nujno osvetliti problematiko neenakih možnosti, ciljni skupini žensk predstaviti njihove pravice, mlade vzgajati v duhu enakosti ter v sodelovanju z nevladnimi in vladnimi organizacijami sovplivati na zakonodajo, da bo področje ustrezno urejeno. 3. Ciljne skupine: 1. Študentje, mladi nasploh, intelektualci, mnenjski vodje Mladi, zlasti študentje, intelektualci, mnenjski vodje ipd. so redni poslušalci radijskega programa Radia Študent. S posredovanjem radijskih oddaj o enakih možnostih in položaju žensk bomo mlade spodbudili k aktivnem razmišljanju o sami problematiki ter tudi k njenem reševanju, saj bodo povabljeni k sodelovanju preko odprtih telefonov in zelo aktivno delujoče domače strani (www.radiostudent.si). Ob tem naj poudarimo, da so mladi posebna ciljna skupina, ki je zelo učljiva in še ni popolnoma izoblikovana v svojih vrednostnih sistemih in življenjskih normah in jo je zatorej mogoče uspešno vzgajati v »duhu enakosti«. Projektne aktivnosti, ki so usmerjeno na tako ciljno skupino, bodo torej bistveno bolj uspešne in učinkovite kot bi bilo usmerjanje na odrasle, ki so v večji meri izoblikovane osebnosti. Poleg tega naj izpostavimo, da so mladi, ki poslušajo nekonvencionalno, alternativno radijsko postajo Radio Študent, mnenjski vodje v svojih krogih znanstev in prijateljev in torej pomembno vplivajo na splošno oblikovanje mnenj in svetovnih nazorov tudi drugih mladih. Učinek projektnih aktivnosti bo zatorej dvojen – neposredni vpliv na poslušalce se bo preko le-teh prenašal tudi na druge. Hkrati naj poudarimo, da bo tudi približno 150 sodelavcev Radia Študent neposredno ali posredno sodelovalo v projektnih aktivnostih in glede na to, da gre za mlade ljudi, študente, mnenjske vodje, intelektualce, so tudi sami ciljna skupina, ki se mora vzgajati v duhu enakosti. Ob upoštevanju, da bodo tovrstno delovanje sami zasnovali, upravičeno trdimo, da bodo enake možnosti aktivno spodbujali tudi izven radijskih prostorov. 2. Poslušalci nekomercialnih radijskih postaj (širša javnost) Zavedamo se, da je krog poslušalcev lokalne študentske radijske postaje omejen in da je predvidena tematika vsekakor zanimiva tudi za druge, širše ciljne javnosti. Še več, zelo koristno je ciljno skupino razširiti, saj je potrebno celotno slovensko javnost informirati in seznanjati s problematiko ter jo spodbujati k uresničevanju in zagotavljanju enakih možnosti žensk. Zatorej se bomo v okviru projekta usmerili še na ciljno skupino širše javnosti, ki se zanima za področje enakih možnosti, vendar ne razpolaga z ustreznimi informacijami, in se s tem namenom povezali z mrežo nekomercialnih radijskih postaj po Sloveniji (Radio Krka, Novo mesto, Radio Trbovlje, Koroški radio, Slovenj Gradec, Radio Triglav, Jesenice, Radio Robin, Nova Gorica, Radio Kranj, Radio Celje) ter jim posredovali projektne oddaje, ki jih bodo predvajali preko svojega etra svojim poslušalcem. To možnost smo že koristili v številnih projektih, tudi v projektu »Ženska, ki se je zaletela v vrata« v letu 2002 in izkazala se je kot zelo učinkovita, saj so zaradi zanimanja s strani poslušalcev uredniki radijskih postaj izkazali velik interes za nadaljnje tovrstno sodelovanje. Znotraj obeh ciljnih skupin pa naj še posebej izpostavimo ženske, saj je namen predstavitve problematike tudi spodbujanje žensk, da se zavzemajo za svoje pravice, jih uveljavljajo in s tem omogočijo, da bo neenakost med spoloma postopoma bledela in se končno prevesila v enakost. 3. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju enakih možnosti Nevladne organizacije bodo v projekt vključene na več nivojih. Preko sodelovanja v radijskih oddajah bodo predstavljale dogovorjene teme s področja enakih možnosti in položaja žensk. S tem bodo na eni strani predstavile problematiko in najbolj kritična področja, po drugi strani pa predstavile tudi svoje delovanje na tem področju (promocija za NVO). S soočenji na okroglih mizah bodo nevladne organizacije izmenjevale svoje izkušnje ter iskale možne načine za sodelovanje, pa tudi možnosti sodelovanja z vladnimi organizacijami. 4. Vladne organizacije Tudi vladne organizacije, ki delujejo ejstvujejo na področju enakih možnost, bodo v projektne aktivnosti vključene na podoben način kot nevladne. Na eni strani bomo z njihovim sodelovanjem osvetljevali problematiko enakih možnosti in položaja žensk. Skozi tovrstno sodelovanje bodo vladne organizacije predstavile svoje aktivno prispevanje k zagotavljanju enakih možnosti. Na okroglih mizah pa bodo skupaj z nevladnimi organizacijami opredeljevale ključne probleme na tem področju in iskale možne rešitve za zagotavljanje enakih možnosti v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, torej bodo enako kot nevladne organizacije aktivno spodbujene k mreženju. Namen vključitve nevladnih in vladnih organizacij v projektne aktivnosti je torej trojen: na eni strani gre za informiranje javnosti o področju enakih možnosti »iz prve roke«, po drugi za informiranje vladnih organizacij o stališčih nevladnih organizacij glede zagotavljanja enakih možnosti žensk, poleg tega pa še za spodbujanje aktivnega mreženja tako med nevladnimi, kakor tudi med nevladnimi in vladnimi organizacijami. 4. Projektne aktivnosti a) Sklop oddaj Lesbomania (9 krat po 60 min) V sklopu oddaj se podpira in uresničuje intenzivno civilno-družbeno gibanje, usmerjeno v socializacijo homoseksualnosti ter vključitev seksualnih pravic v korpus osnovnih človekovih pravic. Opazujemo lahko namreč poti razvoja in blokad, liberalnih in konservativnih argumentacij, možnosti civilne družbe in inertnosti oblasti - opazujemo lahko prav posebne načine izgradnje družbenega konsenza, ki je dandanes, v državi Sloveniji in njeni javni kulturi, pravzaprav grotesken, primitiven in izključevalen. Izgleda, kot bi različnim sistemom države šlo dejansko za to, kako izgraditi čimbolj učinkovito vladavino predsodkov, to pa utemeljiti v zakonskih postavitvah ter osnovnih kodeksih, ki potem uravnavajo življenje družbe. Sedanji družbeni konsenz, ki ga tlakuje delovanje države, je zasnovan na seksizmu, homofobiji, ksenofobiji, mizoginiji, rasizmih in nestrpnostih na splošno, kulturnih in socialnih diskriminacijah, izpodrivanjih, izključevanjih in zanikanjih. (Masinfo, št. 5 in 6, letnik 2000, glasilo Zavoda Masovna) Sklop oddaj, ki se že pet let pripravlja v sodelovanju s Sekcijo Škuc LL in je namenjen promociji pravice svobodne izbire spolne usmerjenosti in poročanju o aktivnostih lezbičnih društev in klubov, je torej dobrodošel in koristen dodatek projektu, ki je namenjen promoviranju in uveljavljanju enakih možnosti in položaja žensk. Oddaje bomo v skrajšanih različicah posredovali mreži nekomercialnih radijskih postaj, ki bodo oddaje posredovale preko svojega etra. b) Sklop oddaj Sektor Ž (7 krat po 60 min) V sklopu Sektorja Ž se bodo obravnavala najrazličnejša vprašanja, tako ali drugače povezana z ženskami. Namen tega sklopa radijskih oddaj je ciljne skupine seznaniti z različnimi dimenzijami ženskega diskurza ter promovirati enake možnosti in položaj žensk. Predvidom se bodo obravnavale naslednje teme: - aktualna vprašanja v povezavi s položajem žensk v družbi in s tem z enakimi možnostmi - zgodovina žensk in ženskega gibanja (kot temelj za razumevanje sedanjosti) - druge teme s področja ženskih študijev, npr.: - spremljanje aktualnih dogajanj in odzivanje nanja (npr. v povezavi z zakonodajo o nasilju v družini in z zakonom za enake možnosti), - opozarjanje na seksistični diskurz, - odkrivanje zgodovine ženskih gibanj na Slovenskem in v tujini, - čarovniški procesi na Slovenskem, - seksistična raba jezika v slovenščini in rešitve, - feministično prevajanje, - pregled enciklopedičnih publikacij glede zastopanosti žensk v njih, - odnos medicine do žensk in ženskega telesa, - predstavitev ženskih študijev v Sloveniji, - predstavitev posameznih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s področja ženskih študijev ipd. Oddaje bomo v skrajšanih različicah posredovali mreži nekomercialnih radijskih postaj, ki bodo oddaje posredovale preko svojega etra. c) Sklop oddaj Ženska, ki je odprla okno (9 krat po 30 min) Sklop oddaj Ženska, ki je odprla okno predstavlja »pripravljalno fazo« pred soočenji nevladnih in vladnih organizacij na okroglih mizah. V tem sklopu bodo predstavljene najbolj aktualne teme s področja enakih možnosti in uveljavljanja žensk, kot so: - zastopanost žensk v različnih sferah (ekonomski, politični, znanstveni,...) - spol in osebni dohodek – ženske so za enako delo manj plačane kot moški - spolna (vertikalna in hoorizontalna) segregacija na trgu delovne sile v Sloveniji - prisotnost žensk v znanosti, na fakultetah, povezava med izobrazbo in spolom - predstavitev mednarodnih dokumentov o enakih možnostih oziroma mednarodnih pravnih dokumentov za varstvo človekovih pravic žensk (npr. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,...) - zakon o enakih možnostih - predstavitev zakona o enakih možnostih v državah EU - značilnosti novega sistema vzgoje in izobraževanja (izobraževalni sistem je ključnega pomena za odpravo predsodkov in stereotipov o vlogi ženske in moškega v družbi; kako je z ločenimi moškimi in ženskimi berili...) - pogovor z varuhom človekovih pravic - predstavitev institucij za zagotavljanje pravice do enakosti žensk in moških in za odpravo kršitev - predstavitev nevladnih organizacij, iniciativa za vzpostavitev enakih možnosti - ženske in politika (uveljavitev kvot,... knjiga Milice A. Gaber in Vlaste Jalušič) - predstavitev različnih oblik organiziranega delovanja žensk v RS (v političnih strankah organizirane skupine, sindikati, nevladne ženske skupine) - ženske kot matere (porodniški dopust za moške, zamrznitev statusa mladega raziskovalca v času porodniške,...) - stereotipi - biopolitika teles v ženskih in moških revijah Izbrane teme bodo v veliki meri predstavljene v sodelovanju z nevladnimi in vladnimi organizacijami – na ta način ne bomo omogočili zgolj prvovrstne predstavitve obravnavane teme, temveč tudi predstavitev in promocijo organizacij, ki aktivno delujejo na področju enakih možnosti in položaja žensk. Glede pripravljenosti nevladnih in vladnih organizacij za sodelovanje ne pričakujemo težav, saj se je že v okviru lanskoletnega projekta (proti nasilju nad ženskami) izkazalo, da organizacije rade svoje delovanje predstavijo javnosti in na ta način sodelujejo pri uveljavljanju in širjenju svojih idej. V letu 2002 smo tako sodelovali z naslednjimi nevladnimi organizacijami: SOS telefon – za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Sekcija Škuc LL, Ženska svetovalnica, Zavod Emma, Društvo KLJUČ, Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Zavod Pelikan Karitas, F(iks) – feministično informacijsko in kulturno središče, Ženski forum ZLSD, Mesto žensk, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše in vladnimi organizacijami: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Mestna občina Ljubljana, Urad za enake možnosti, Kriminološki inštitut pri Pravni fakulteti, Visoka šola za socialno delo, Socialna zbornica, Državno tožilstvo, Različni CSD, Pedagoški inštitut. V tem sklopu obravnavane teme bodo predstavljale osnovo za soočenja nevladnih in vladnih organizacij na okroglih mizah, saj bomo iz pogovorov s predstavniki različnih organizacij, pa tudi preko odziva poslušalcev (preko odprtih telefonov in interneta) lahko definirali najbolj aktualne in problematične teme. Oddaje bomo v skrajšanih različicah posredovali mreži nekomercialnih radijskih postaj, ki bodo oddaje posredovale preko svojega etra. č) Soočenja nevladnih in vladnih organizacij na okroglih mizah (5 krat 120 min) Namen soočenj predstavnikov nevladnih in vladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih možnosti in položaja žensk, je prepoznavanje najbolj perečih vprašanj, definiranje problema in kot poglavitno iskanje rešitev. Za razliko od številnih tovrstnih srečanj ne bomo stremeli za splošnimi rešitvami, temveč se bomo osredotočali na konkretne strategije, ki naj jih izvedejo nevladne in vladne organizacije v sodelovanju. Cilj je torej aktivno reševanje prepoznanih problemov in mreženje nevladnih in vladnih organizacij. Na okroglih mizah se bodo namreč seznanili predstavniki najbolj aktivnih in na sodelovanje pripravljenih organizacij, kar bo potrdila sama udeležba na razpravah na okroglih mizah. Okrogle mize se bodo predvajale tudi v etru Radia Študent, skrajšane različice pa bomo posredovali mreži nekomercialnih radijskih postaj. Glede na dosedanje izkušnje s področja enakih možnosti in položaja žensk domnevamo, da so najbolj aktualne teme za obravnavo na okroglih mizah sledeče: 1. okrogla miza: predstavitev zakona enakih možnosti žensk in moških v Sloveniji; predstavitev zakona v državah EU Gostje bodo predvidoma: predstavnik Urada za enake možnosti, varuh človekovih pravic, predstavnik Mirovnega inštituta, Milica Antič-Gaber s Filozofske fakultete, predstavnice v političnih strankah organiziranih ženskih skupin 2. okrogla miza: spolna (vertikalna in horizontalna) segregacija na trgu delovne sile v Sloveniji: spol in družbena produkcija: spolna delitev dela, plačano in neplačano delo; delo in prosti čas; poklicna segregacija, feminizacija in maskulinizacija nekaterih področij Gostje bodo predvidoma: Darja Zaviršek z VŠSD (za področje ženske in znanost ter ženske na fakulteti); Vlasta Jalušić z Mirovnega inštituta in Milica Antič (za področje ženske in politika); Silvija Borovnik s Pedagoške fakultete Maribor (za področje ženske v umetnosti); Marta Turk (za področje ženske v poslovnem svetu) 3. okrogla miza: predstavitev institucij (vladnih uradov, služb...) za zagotavljanje pravice do enakosti žensk in moških in za odpravo kršitev ter predstavitev nevladnih organizacij, iniciativ za vzpostavitev enakih možnosti Gostje bodo predvidoma: predstavnik Urada za enake možnosti, varuh človekovih pravic, predstavnik Mirovnega inštituta, predstavnik F(iks)-a, predstavnik Mesta žensk,... 4. okrogla miza: predstavitev mednarodnih dokumentov o enakih možnostih oziroma mednarodnih pravnih dokumentov za varstvo človekovih pravic žensk Gostje bodo predvidoma: predstavnik Pravne fakultete, predstavnik Urada za enake možnosti, predstavnik Mirovnega inštituta,... 5. okrogla miza: spol in nasilje; spol in najrazličnejše oblike nasilja; predstavitev zakona o rdečem kartonu Gostje bodo predvidoma: predstavnik Društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja; predstavnik DNK, predstavnik Urada za enake možnosti; predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve,... Vsekakor pa bomo obravnavali druge teme, v kolikor se bodo v času izvajanja ostalih projektnih aktivnosti izkazale za bolj pereče, aktualne, interesantne ipd. d) Produkcija promocijskega jingla (trije različni jingli) Jingle kot najbolj radiofonična oblika radijskega komuniciranja velja za najbolj privlačen in učinkovit način zbujanja pozornosti poslušalcev. Smiselno je torej, da njegov učinek uporabimo v sklopu projektnih aktivnosti. Na vsake tri mesece bomo v produkcijskem studiu RŠ producirali poseben 30 – 60 sekund dolg jingle, ki bo na specifičen in privlačen način napovedoval projektne aktivnosti. Na ta način želimo zagotoviti čim večje število rednih poslušalcev oddaj v okviru projekta. Poleg tega bo jingle služil kot promocija CNVOS kot donatorja in spodbujevalca osveščanja slovenske javnosti o temah, ki so ključnega pomena za zagotavljanje enakih možnosti in položaja žensk. Predvajanje radijskega jingla (270 x) Promocijski radijski jingle se bo predvajal iz broadcast studia Radia Študent vsaj 1x dnevno vsak dan v času trajanja projekta. Vse 3 jingle bomo torej skupaj predvajali vsaj 270x. e) Oblikovanje in ažuriranje posebne projektne strani na internetu Od vzpostavitve nove spletne strani Radia Študent januarja 2002 je bila naša spletna stran obiskana že 237.849-krat. Kar 190 obiskovalcev je registriranih (poleg 74 sodelavcev). Dnevno nas obišče tudi po 427 različnih obiskovalcev. Iz tega razloga je smiselno, da projektne aktivnosti predstavimo tudi preko tega sodobnega medija. Internetni operater bo oblikoval posebno projektno stran, kjer bomo predstavili projekt in na ta način tudi preko spleta promovirali in spodbujali zagotavljanje enakih možnosti in položaja žensk. Na projektno stran bomo sproti dodajali projektne jingle, saj se je izkazalo, da so zelo učinkovit način za spodbujanje obiska na spletni strani (stran z jingli je najbolj obiskovana). O projektnih aktivnostih bomo na ta način informirali tudi tisto publiko, ki se nahaja izven dosega naše frekvence in lahko projektne aktivnosti spremlja preko Interneta, saj preko spletne strani www.radiostudent.si tudi v živo neposredno predvajamo svoj program. Poleg tega bomo na projektni strani uredili seznam vseh nevladnih in vladnih organizacij (naziv, naslov, telefonska številka, navezna oseba), ki bodo na kakršenkoli način sodelovale v projektnih aktivnostih. Seznam bo zelo koristen za vse nadaljnje projekte, programe, pobude, akcije na področju enakih možnosti, saj bodo v seznam uvrščene tiste organizacije, ki bodo pripravljene sodelovati v projektu »Ženska, ki je odprla okno« in torej lahko sklepamo, da bodo pripravljene aktivno sodelovati tudi z drugimi, ki delujejo na področju enakih možnosti. Na ta način želimo vzpostaviti bazo najaktivnejših nevladnih in vladnih organizacij, kar bo predstavljajo osnovo za mreženje. Vsekakor pa bomo seznam neposredno posredovali vsem organizacijam, ki bodo vključene v projektne aktivnosti. Na projektni strani se bo nahajal aktivni elektronski naslov, kjer bodo interesenti lahko pridobili dodatne informacije o projektu. Projektno stran bomo ohranili tudi po uradnem zaključku projekta in tako skrbeli za diseminacijo projektnih rezultatov. 5. Pričakovani rezultati: Projekt bo imel močan pozitiven vpliv na vseh treh področjih – nadgradil bo dosedanje projektne in aktivnosti, vplival bo na izboljšanje okolja delovanja za nevladne orgnizacije iz teh področij delovanja in vplival bo na same ciljne skupine/ uporabnike storitev NVO. O nadgradnji dosedanjih projektov in aktivnosti lahko govorimo na dveh nivojih. V letu 2002 smo na Radiu Študent izvajali projekt proti nasilju nad ženskami »Ženska, ki se je zaletela v vrata«. V okviru tega projekta smo se dodobra seznanili s problematiko nasilja, ki sega tudi na področje enakih možnosti, saj je osnovna človekova pravica živeti brez nasilja. V okviru tega projekta smo pridobili tudi številna znanstva z nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki se ne ukvarjajo zgolj s tematiko nasilja, temveč tudi drugimi področji enakih možnosti žensk. Usmeritev na širše področje enakih možnosti v letu 2003 znotraj predlaganega projekta »Ženska, ki je odprla okno« torej pomeni nadgradnjo dosedanjega delovanja Radia Študent na tem področju. Poleg tega pa lahko v okviru predlaganega projekta govorimo tudi o nadgradnji dosedanjega delovanja na področju enakih možnosti nasploh. Večina nevladnih in vladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih možnosti (pa tudi na drugih področjih), redko sodelujejo z drugimi organizacijami z relevantnega področja. V okviru predlaganega projekta pa bomo sami sodelovali z različnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami, pa tudi spodbujali in vzpostavili njihovo medsebojno sodelovanje. Nadgradnja predlaganega projekta je tudi v načinu dela. Na sestankih, okroglih mizah, forumih ipd., ki se jih udeležujejo nevladne in vladne organizacije, se navadno zgolj definirajo problemi in navajajo potencialne rešitve, ki se le redko tudi uresničujejo. Namen soočenj na okroglih mizah, v okviru predlaganega projekta »Ženska, ki je odprla okno«, ne bo šlo le za prepoznavanje in definiranje problema, temveč tudi načrtovanje rešitev, torej definiranje strategij, ki se bodo izvajale v sodelovanju nevladnih ter nevladnih in vladnih organizacij. S tem pa ne bomo le predstavljali, promovirali in spodbujali enakih možnosti med ciljnimi skupinami poslušalcev, temveč tudi vplivali na izboljšanje okolja delovanja za NVO s tega področja delovanja. Z vzpostavitvijo stikov med nevladnimi in tudi nevladnimi in vladnimi organizacijami ter definiranjem načinov sodelovanja pri reševanju konkretnih problemov, bomo namreč aktivno spodbudili mreženje in sodelovanje tudi zunaj okvirov predlaganega projekta. To pa bo pomenilo bistveno izboljšanje razmer v primerjavi z obstoječim stanjem. Kot medij bomo izkoristili tudi svoje kapacitete in možnosti za posredovanje vseh projektnih aktivnosti ciljnim skupinam v javnosti. Pri tem gre zlasti za študente in druge mlade, ki jih želimo vzgajati v »duhu enakosti« in za odrasle, ki se zanimajo za to problematiko, pa nimajo dostopa do ustreznih informacij. Kot pomemben dejavnik naj navedemo, da bomo projektne oddaje in posnetke okroglih miz posredovale nekomercialne radijske postaje, ki smo kot take med svojimi poslušalci cenjene kot mnenjski vodje in relevanten vir informacij in ideologij ter imamo zaradi tega tudi močno vzgojno vlogo. Kot medij pa imamo veliko prednost, ki hkrati pomeni še eno nadgradnjo dosedanjih tovrstnih aktivnosti, tudi zato, ker lahko skozi projektne oddaje preko odprtih telefonov sproti spremljamo in sprejemamo odziv javnosti in mu prilagajamo projektne aktivnosti, oziroma vsebine, ki bodo znotraj njih obravnavane. Za podporo se zahvaljujemo: 
Zavodu Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Službi Vlade RS za evropske zadeve
Programu Združenih narodov za razvoj
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Uradu za enake možnosti
