Vašim ušesom bomo ponudili en dvourni »pall-mall« transkontinentalen izbor afriškega hip hopa iz kar obilnega tovrstnega gradiva, ki se mi je zbralo v zadnjih nekaj letih. Brez pretenzij po celovitosti ali reprezentativnosti. Tudi s kakšnim ovinkom od raperske pravovernosti, da bo bolj pestro, čeprav vam obljubim, da se prav daleč ne bomo oddaljevali. Za vzpodbudo pa še nekaj imen: od dobro poznanih Daara J, Positive Black Soul, Emmanuela Jala in Brende Fassie, ker je treba na nekaj navezati, preko prve malo bolj obsežne predstavitve K'naana in nigerijske scene, do ljudi, za katere še zagotovo niste slišali: Movaizhaleine? Master G? Kitaayoun? Chronik 2H? Les Escrocs? Med Senegalom in Južnoafriško Republiko z Nigerijo vmes kot tremi velikimi raperskimi cetri, pa tudi v Somalijo, Sudan, Mali, Gabon, in s kakšnim komadom še kam drugam. Pestro! (več + playlista!) >>

Acoustic Ladyland je britanska zasedba, ki jazzovsko godbo veže na vznesenost, srboritost in nažigancijo umazanega rock'n'rolla. Podkrepljeni s stvaritvami Jimija Hendrixa že vrsto let navdušujejo kritiško (ne le jazzovsko) srenjo, člani benda pa so aktivni tudi v znani zasedbi Polar Bear in širše. Prisluhnite njihovi poti, po kateri vas bo peljal Siniša Bogunovič ... >>

V tokratnih DJ Grafitih se spominjamo začetnih korakov založbe LEAF in jih hkrati soočamo z njihovimi novimi pridobitvami. Od elektronskih plesnih ritmov iz srede devetdesetih, se založba profilira na oznako »originalnost« in iz množice glasbenikov izbira le najslajše cukre, s katerimi si Tony Morley ustanovni član in idejni oče, lajša svojo workoholno naravo. Predstavljamo nove izdelke A HAwk and a Hacksaw, Murcof, Efterklang, Colleen in morda še kaj. Bodite z nami točno ob 20-ih.
>>

Poletna reggae bera: pred začetkom festivalskega obdobja bom spet oživljali "korenine" vsega, kar danes poganja reggae sceno - najprej si bomo oslinili prste za raritetke iz obdobja rock-steadyja in zgodnjega reggae-ja, nato pa nabrusili pete za žur - zabavali nas bodo že rahlo "zaprašeni" DJ-i ter pokazali, kako so se nekoč pomerjali med seboj. Nazadnje nas bo pobožal še nežen glas DJ-a, ki je bil bržkone eden najmlajših vokalov, ki so kdajkoli kraljevali na dancehall reggae sceni: z nami bo Billy Boyo! Ostanite doma. Poslušajte DJ grafite na radiu Študent ;)! >>

Napisal je glasbo za 8 ½, Amarcord, La Dolce Vita in vse ostale Fellinijeve filme, ki jim je vtisnil tisto nezamenljivo avro. Kdo je bil ta umetnik? Vemo, da je zaradi svoje filmske glasbe postal eden najbolj znanih italijanskih skladateljev našega časa. Napisal je glasbo za 145 filmov. Mnoge izmed njegovih melodij so svetovno znane, toda on sam ostaja enigma. Njegov obraz ostaja neznan. Umetnik, ki se skriva za svojo glasbo. Morda je bila glasba edina stvar, ki jo je kdajkoli hotel razkriti o sebi... >>

V tokratni oddaji DJ Grafiti se bomo posvetili nedvomno najuspešnejši kontinuirano delujoči zgodbi heavy matealske scene na zemeljski obli. To je seveda neumorna zasedba Iron Maiden, ki brez večjih prestankov gode že dobrih trideset let. V zadnjih letih je skupina z reorganizacijo svoje postave zacementirala svojo nedvomno in jasno pozicijo na metalski sceni. Veljajo za enega najvplivnejših, najprivlačnejših in najbolj fascinantnih fenomenov metal glasbe, od njenih zgodnjih časov do današnje poplave glasbene produkcije. >>

Tokrat je akter oddaje svetovno znani producent, basist, improvizator in godbeni iskalec Bill Laswell, ki je producentsko zašilil marsikatero plato (med njimi Fela Kuti, Motorhead, ...) in snoval v zasedbah Material, Painkiller, Massacre, Last Exit ter sodeloval s ključnimi figurami sodobne glasbe raznorodnega značaja. Bill laswell končno prihaja v Ljubljano. V dveh urah se bomo podali v vsaj delček njegove megalomanske diskografije, v kateri se med seboj prepletajo izkušnje funka, no wavea, hip hopa, jazza, ambientalne glasbe, brkljanja po raznoterih svetovnih glasbenih tradicijah z različnimi svetovnimi ideologijami, on new agea, do sublimnih teorij družbenih zarot in procesov Williama S. Burroughsa ter odmeva urbane nervoze in hrupa skozi bolj eksperimentalne glasbene izkušnje. V zvočnem svetu Billa Laswella se namreč sestavine srečujejo, soočajo in krešejo med seboj. V njem se najmočneje odstira rek iz sanjskega, opojnega, omamnega paradiža na gori Alamut ''Nothing Is true. Everything Is Permitted'' ... >>

Oval so začeli kot trio (sedaj je Oval le še Markus Popp) leta 91 in veljajo za pionirje digitalne mikro loop glitch elektronike. Takrat so jih navdušile možnosti digitalne obdelave slike, ki so se na trgu pojavile nekaj let pred glasbenim softwareom, in še dobro da ne glasba, saj so v tem času poslušali pop. Njihova glasba temelji na vnašanju reda v naključne, nedeterminirane in hrupne pojave, zanima pa jih sam proces, dogodki in odnesi znotraj audio-vizualnega, software-hardware okolja. S tem glasbeno ustvarjalno namero izpostavijo kot mit, saj se končni rezultat pojavlja pretežno kot stranski produkt njihove glavne okupacije, ki je uresničevanje in analiza raznih »tehnoloških shem«, znotraj katerih kot ključni element najdemo na primer tudi poškodovane cd-je, občinstvo itd. Markusu Poppu pa boste konec meseca lahko tudi v živo prisluhnili, saj bo v okviru Ljubljanskega jazz festivala okupiral Štihovo Dvorano. >>

V DJ Grafitih na tapeto dajemo eno osrednjih osebnosti eksperimentalnih in avantgardnih godb zadnjih štiridesetih let – Holgerja Czukaya. Nekateri ga dojemajo kot očeta eksperimentalnega rocka, drugi ga imajo za začetnika popularne elektronike, spet tretji v njegovi glasbi izpostavljajo predvsem humor. Vsi pa so si bolj ali manj enotni, da gre za enega najvplivnejših podtalnežev, ki je korakal daleč pred svojim časom. Ker svobodomiselnost, radikalnost in brezkompromisnost v popularnih praksah niso cenjene lastnosti (oziroma so kar prepovedane), Czukay nikoli ni prodrl v mainstream, čeprav se z njim spogleduje že vso kariero. Nekajkrat si je sicer od blizu ogledal nemško pop lestvico s svojo matično, arhetipsko zasedbo Can, vendar pa je tudi z njimi dočakal ustrezen odziv šele precej pozneje. Tudi dandanes sodeluje s številnimi glasbeniki tako iz mainstreamovskih kot tudi podzemnih krogov in v svoji glasbi povezuje popularne prakse z avantgardnimi formami. >>

V novi ediciji oddaje bodo gostje Grega Skočir (Big Foot Mama), Luka Prinčič (Nova Viator, Zarobotko, ...) in Dražen Dragojevič (Sindikat). Ajdin in Ivian bosta z njimi modrovala o novih stvaritvah Art Brut, Shellac, Discipline Kitschme, Dizzeeju Rascalu, UNKLE, M.I.A., Gogol Bordello, Interpol, BAST, ... (playlista!) ... >>

Hellga vas bo popeljala po beri letošnjih poletnih glasbenih festivalov, pijank in veselic doma in v okolici ... >>

Jure Matičič vas ponovno pelje v sodobna kreativna jedra elektronske plesne in manj plesne glasbe, ki v zadnjih letih nastaja v Kanadi ... >>

V počastitev enemu največjih (če že na največjemu) jazzerskemu, acid-jazzerskem in funkerskem vibrafonistu vseh časov boste na frekvencah Radia Študent lahko v četrtek 7.6. poslušali oddajo namenjeno jazzerski in funkerski legendi, pradedku acid-jazza Royu Ayersu. Gre za mojstra vibrafona in vokalista, ki se bliža svojim sedemdesetih letom, sodeloval pa je z domala vsemi najvidnejšimi sodobnimi jazzerji. Mojster jazz fusiona, jazzfunka, funka, jazza, acid-jazz, ki je ustvarjal celo svojstvene disco ritme prihaja v Ljubljano 4.7., in sicer na Festival Ljubljana. Poleg solo udejstvovanja v katerem je posnel nešteto plošč, v zadnjem času sodeluje tudi s producenti lahkotnega jazzy-hiphopa in cela lahkotnejše elektronske produkcije, izjemno znan pa je tudi po svojem izjemnem projektu Roy Ayers Ubiquity.

Pripravlja ekipa ZELENEGA SONCA >>

Snakefinger je bil umetniški vzdevek angleškega kitarista in multiinstrumentalista Phila Lithmana, prihajajočega iz bluesovske srenje, ki je vse do poznih osemdesetih kreiral čudaško, nadrealistično a zanimivo kitarsko godbo tudi v navezavi s kultnimi Residents. Prisluhnite njegovi zgodbi, v katero vas bo popeljal Siniša Bogunovič ... >>

Doepfer-jev analogni modularni sintetizator zvoka je igračka, ki je v svetu eksperimentalne elektronike praktično nikjer ne srečamo. Uporablja se za proizvajane klasičnih zvočnih sintez, ki rezultirajo v polifonična žarčenja ali morilske beate. Dunajski kolektiv Thilges 3 pa to zvočno svetinjo zlorablja in si na ta način utira popolnoma unikatno pot v svetu elektronske ekspirementalne glasbe. Iz modulov gradijo gigantske kompleksne sisteme, ki v polju verjetnosti in nepredvidljivosti ne skrivajo svojih kapric. Muhavo področje kompleksnih zvokov pa je domena elektronskega glasbenega elitizma, in tu domujejo pol vesoljci pol škratje z imeni Gammon, Nik Hummer in Armin Steiner (zadnji ni več stalni član). V svojo čumnato so pred leti povabili tudi pevko Zahreh Jooyo in oudista Asim Al-Chalabija, in tako v godbo vdahnili še konkretno sapico iranskega etna. Vabljeni toraj na električno romanje od Dunaja do Teherana >>

Antiskabinet št. 5 predstavlja čisto frišne črne bisere hardcore, punk, psychobilly in r'n' produkcije. Playlista vključuje novosti Nekromantix, Tiger Army, Flogging Molly, Funeral Dress, Tossers, Total Chaos, itd. >>

Konec letošnjega februarja je odšel s tega sveta eden ključnih ustvarjalcev sodobne afro-ameriške glasbe, violinist, skladatelj in še marsikaj LeRoy Jenkins. Njegova glasbena zapuščina je obilna, raznovrstna in predvsem izjemno referenčna. Temu primerno je bila bogata in zanimiva tudi njegova življenjska pot. Dve uri bosta seveda mnogo premalo, da bi se dostojno sprehodili po njej, saj se o tem pišejo knjige, če pa bi želeli zaobjeti vsaj reprezentančen pregled njegovega nam dostopnega glasbenega dela, bi morali za to uprizoriti nadaljevanko. Na tem radiu smo sicer Jenkinsovo početje spremljali vse od njegovih zgodnjih del, zapisanih v vinil. Zato se bomo v njegov spomin tokrat vrnili prav tja, k njegovim ustvarjalnim začetkom, ki sovpadajo z nastankom znamenite čikaške organizacije AACM, enega prvih vrhuncev pa dosežejo v delovanju tria The Revolutionary Ensemble. (več + playlista!) >>

Rezime, ki si ga lasti v zadnjih treh letih ponovno zelo aktivni bobnar Steve Reid, govori sam zase. Kariero začne v letu 1961, ko ga pri rosnih 17-ih angažirajo pri Motownu, nato se pridruži hišnemu bendu znamenitega Apollo Theatra pod vodstvom Quincya Jonesa, spoznava prosti jazz ob Coltraneu, se po končanem študiju pri 21-ih odpravi v Afriko, kjer igra ob Feli Kutiju ter se nato vrne v New York, kjer drži ritem Jamesu Brownu. Ker bojkotira vpoklic v Vietnam, pristane v zaporu, po odpustu pa postane eden najbolj zaposlenih newyorških bobnarjev. Igra skupaj s Sun Rajem, kot tolkalec se pojavi na Miles Davisovem albumu 'Tutu', sodeluje pa med drugim tudi z Archijem Sheppom in Ornettom Colemanom, bobna v Brooadwayskih produkcijah, sredi sedemdesetih pa posname tudi prve albume s formacijami pod njegovim vodstvom. V letu 2005 uspešno obudi kariero, ko k sodelovanju pri novem albumu povabi Kierana Hebdena, s katerim se odlično ujameta in v naslednjih dveh letih s tremi albumi in številnimi koncerti navdušita predvsem angažirano mlajšo publiko. V sobotnih prvih DJ Grafitih bomo spoznali glasbenika, ki je z ritmom bogatil črnsko glasbo v njenih najbolj avantgardnih oblikah, po novem pa torej glasbenika, ki skozi svoje bogate izkušnje približuje pojem proste glasbe tudi poslušalcem, ki jim jazz ni ravno blizu ... >>

Recky se bo spustil v krajši oris ustvaranja ene najpomembnejših skupin na prostoru bivše Jugoslavije, v z bluzom in prvinsko surovostjo ter bridkimi izkušnjami zašiljeni rock'n'roll kultnega hrvaškega benda Majke, ki od letos dalje ponovno deluje in koncertira tudi po Sloveniji. V počastitev njihovega skorajšnjega koncerta pri nas in ob odrski vrnitvi dveh pomembnih domačih skupin Dicky B Hardy in Polska Malca ... >>

Ajdin bo tokrat gostil naslednje pametne glave: dolgoletnega sodelavca Radia Študent, glasbenega kritika, urednika, pisca in aktivista Igorja Bašina- BIGorja in dva glasbenika- Roberta Rebolja iz Katalene ter Igorja Iskro iz Intimn Frizurn. Skupaj bodo premlevali frišne zadeve Arctic Monkeys, Queens Of the Stone Age, White Stripes, Battles, Neurosis, Von Südenfed, Bjork, Magnifico, Black Rebel Motorcycle Club, M.I.A., ... >>

V drugih sobotnih Grafitih bomo preleteli produkcijo in mikse francoskega DJ-a Laurenta Garnierja. Z večžanrskim pristopom k elektronski klubski glasbi, z osjo v tech-housu, si je zagotovil status eklektičnega DJ-a, njegove mešalne sposobnosti in občutek za izbor komadov pa upravičujejo njegov status svetovne zvezde, DJ-evskega elitnika. >>

V prvih DJ Grafitih vam bomo tudi tokrat skušali predstaviti program 12. mednarodnega Cerkno Jazz festivala. Letošnji program festivala, ki daje prednost zanimivim glasbenikom pred takšnimi in drugačnimi okviri, v katere se znajo zapreti večje festivalske institucije, obeta kar nekaj muzike, ki smo jo na različnih koncih in krajih lahko preverjali že v preteklosti. Tako bo uvodnemu, četrtkovemu večeru spet pripadla naloga vkup spraviti nekaj domačih izvajalcev in ponuditi bolj v zemljo in korenine zazrte improvizacijske izlete, v petek pa se bosta na odru znašli kar dva junaka, ki sta nas z nastopi v živo ali ploščami navduševala v preteklih poslušanjih: Elliott Sharp sam in Kimmo Pohjonen s pri nas še ne videno zasedbo. Sobotni večer bo pripadel pripravljalcu te oddaje manj znanim zasedbam, ter se zaključil z rockersko nabritimi eksperimentatorji, Cul de Sac >>

Pred nedeljskim koncertom v Orto klubu, v tokratnih četrtkovih DJ Grafitih predstavljamo zgodbo avstralskega multiinštrumentalista, skladatelja in producenta, ki je v veliki meri zaznamoval zadnjih 30 let avstralske rockovske glasbe. Najbolj ga seveda poznamo kot dolgoletnega sodelavca in prijatelja Nicka Cavea, s katerim ju druži skupna glasbena pot vse odkar sta moči združila v njuni prvi zasedbi Boys Next Door. Sledila je uspešna epizoda z eno najbolj temačnih in izzivalnih post punkovskih formacij The Birthday Party, iz katerih so se nato sredi osemdesetih let minulega stoletja formirali The Bad Seeds. Zadnjih 12 let Harvey ustvarja tudi samostojno. Med soliste je prestopil z odličnimi priredbami Serga Gainsbourga, nadaljeval kot skladatelj filmske glasbe, v letu 2005 pa je izdal tudi svoj prvi pravi avtorski album s katerim je navdušil tako kritiško srenjo, kot tudi občestvo. S pravkar izdanim ploščkom 'Two of Diamonds' nadaljuje z značilno močno emocionalno noto, ki bržkone še bolj v ospredje pride pri poslušanju v živo, zato koncerta pač ne gre zamuditi. Za uvod pa torej prisluhnite prerezu njegove uspešne kariere, katerega vam v posluh dajemo ta četrtek ob 20h! >>

Da, bili so časi tam v 80. in še tudi 90. letih, ko smo zelo nestrpno čakali na vse, kar je dosegljivega zvočnega obelodanil George Cartwright, izjemen saksofonist, cenjen skladatelj ter predvsem vodja lastnih skupin in pobudnik številnih projektov, ki so se dogodili na tedanjem brbotajočem prizorišču newyorškega »downtowna«. Bil je hkrati vodja in odličen sodelavec. To je bil čas ustvarjalnih prebojev marsikoga in začetkov marsičesa, kar smo pozneje zelo cenili in kar se je do danes večinoma že zapisalo v (post)jazzovsko zgodovino. Tu blizu so bili John Zorn, Toma Cora, Fred Frith, Samm Bennett, Davey Willams, Butch Morris, Polly Bradfield, Ann Rupel – če omenim samo nekatere tako povprek. (več + playlista!) >>

Siniša bo povedal zgodbo o Son Houseu, v mladosti baptističnega duhovnika, ki ga je obsedel blues in ga popeljal na špile po delti Missisipija ob boku Roberta Johnsona, Charleya Pattona in drugih, za nekaj let v ječo in v snemalnike in analize velikega Alana Lomaxa, v bluesovski revajval šestdesetih vse do poznih osemdestih prejšnjega stoletja, ko se je končala zgodba velikega upovedovalca bluesa. Njegov vpliv je gromozanski, med drugimi pa se je dotaknil tudi The White Stripes ... >>

Leto 1996 se znotraj hiphopa opredeljuje kot poslednje leto t.i. golden ere, zlatega obdobja hiphoperskega ustvarja, s preprostimi beati in z dušo, ki je bila vkoreninjena globoko pred denarjem, ritastimi bejbami v spotih, pred tem, ko je vsa mularija hodila po ulicah oblečena v najbolj zajebane cunjeno. 1996 je hkrati leto, ko se je v sicer pretežno NY in LA rap začela tudi industrijsko resneje vmešavati raznolika fotografija različnih hiphop stilov izhajajočih z različnih ameriških mest... >>

Pred nastopom na letošnjem ljubljanskem jazz festivalu v DJ Grafitih predstavljamo glasbo izvrstnega poljskega trobentača Tomasza Stanka. Slišali bomo komade, med katerimi je minilo dobrih štirideset let in ki določajo Stankovo poetiko. Od razburljivih začetkov na albumu Astigmatic, ki ga je mladi Stanko posnel z zasedbo Krisztofa Komede, očeta poljskega jazza, katerega najvidnejši današnji predstavnik je prav Stanko, do najnovejših lirično-melanholičnih albumov, ki jih je Stanko posnel za ECM, kakršen je odmevni zadnji album Lontano.
>>

Po daljšem času se znova podajamo v Francijo in sučemo mešanico znanih in še neuveljavljenih imen, ki žanrsko posegajo na različna polja. Med drugim poslušamo nabriti rockovski trojec Virago iz Grenobla, njihove rojake Kapadnoms z mešanico rocka in reggaeja, multiinstrumentalistko Soazig Le Lay alias The Milk (Rennes) ter njene someščane, akustični kitarski duo Lonely Faction in elektro-rockovsko trojko Katchin A. Več v živo …
>>

V današnji oddaji DJ Grafiti se bomo sprehodili po skoraj dvajsetletni zgodovini kultnega in po svoje kontroverznega banda Paradise Lost, utemeljiteljev britanske šole darkersko vplivanega death doom metala oziroma kasneje preraslega v podžanr tako imenovanega gothic metala. Skratka, moreča, glavo parajoča in počasna različica death metala, ki kasneje preraste v bolj poslušljivo, rockersko zvočno sliko. Gotski metal se je po kakovostnih in z idejami nabitih herojskih devetdesetih letih, ko je še posebno na Otoku pod vplivom mračnih, v usnje odetih dolgolasih modelov iz zasedbe Paradise Lost nastalo še mnogo sorodnih skupin, kasneje prevesil v svojo s popom spogledujočo fazo, ki še vedno traja. >>

Ta četrek se za urico in pol selimo v Nemčijo, kjer ze nekaj časa sije nova svetloba barve breakbeata, tehna, rocka in popa, ki zveni tako, kot da bi Jezus in Marija na Misiji srecala Mlade bogove - nadvse karizmatično, daaark in beatoidno seksi - Northern Lite! Yeah! >>