http://radiostudent.si/radar
Radar je sistem, ki uporablja elektromagnetne, posebej radijske valove, za detekcijo premikajočih se ali fiksnih objektov v zraku ali na zemlji. Ko radijski valovi dosežejo trdno snov, se odbijejo nazaj proti anteni – ta jih zazna kot odmev in s tem določi obliko, smer, velikost, koordinate in hitrost objekta. Radar je naprava obrnjena proti nebu; zvrst metalnega ščita, ki se vrti okoli svoje osi. Radar je simetrična beseda; pripada internacionalnemu jeziku. Radijski valovi se širijo s svetlobno hitrostjo.
***
Odprta radijska (umetniško-teoretska) eksperimentalna platforma RADAR je namenjena tako širši promociji in predstavitvi kot tudi radijski oz. (inter)medijski nadgraditvi in soustvarjanju umetniških dogodkov, projektov in iniciativ v polju ti. intermedijskih in uprizoritvenih umetnosti. Gre za partnersko platformo odprto za najrazličnejše oblike sodelovanja – tako s posamezniki kot tudi z društvi, galerijami, inštitucijami, drugimi radii ipd. –, ki bo skozi produkcijsko in komunikacijsko infrastrukturo Radia Študent podpirala alternativne in inovativne uporabe radijskega medija v umetniške oz. širše družbeno in medijsko kritične namene.
Prva javna promocija platforme RADAR: sobota, 7. maj, v in okoli galerije Alkatraz na Metelkovi, v okviru širšega praznovanja 42. obletnice Radia Študent – od 16. ure do polnoči in naprej – teoretski pogovori, zvočne, vizualne, socialne in gastronomske inštalacije, intervencije in performansi, koncerti ter Disko Alkatraz – sinhrono v fizičnem prostoru in etru Radia Študent!
Sodelujoči: Neven Korda, Cirkulacija 2 (Borut Savski & Boštjan Leskovšek & Milan Kristl & Stefan Doepner), Janez Strehovec, Marko A. Kovačič, Ida Hiršenfelder, Marko Peljhan, Radio Cona (Brane Zorman & Irena Pivka), Orton (Sandi Tasić & Željko Lednik), Maja Smrekar, Dario Seraval, Bojan Anđelković, Dunja Kukovec, Dragan Živadinov, Megawhat in drugi.
***
»Bitje ure, bitje srca. Radio začne oddajati. Zaslišimo srce tovarne – električno centralo. Utrip električne centrale izmenoma izvajajo različne skupine instrumentov … Radio prenaša sporočilo. Krik fanfar se trikrat ponovi, ostro zareže v ozadje, kot naraščajoč zvok alarma. Trenutek premora, da se sliši zvok radia; nato se začne splošni pregled tovarniškega hrupa … Med valovi navdušenih zvokov uho ujame melodijo Internacionale, močno pospešeno in okrepljeno. Poplava zvokov se prevesi v jasno, klavirsko Internacionalo … Pianist vstane, zapre klavir (trk), ne v popolni tišini, temveč ob radijskih zvokih, ki so se spet pojavili …«
Dziga Vertov, l. 1931, Zvočna koračnica (iz filma Entuziazem: Simfonija Donbasa)
Dejstvo, da je ruski režiser Dziga Vertov ostal znan v glavnem po svojem konceptu kino-očesa, ne pa tudi po konceptu radio-očesa, ki ga je prav tako istočasno razvijal – torej po svojih podobah in ne po zvokih v gibanju, ali pa recimo kar po predlogu o »zvočnopredvajalni in zvočnosnemalni radijsko-kinematografski postaji (oddaljeno snemanje in oddajanje zvoka-slike)«, ki je bila komunikacijsko v bistvu zamišljena bližje današnjem internetu, kot pa radiu ali televiziji -, nas ne preseneča preveč. Kot pravi Jacques Attali na začetku svoje knjige o glasbi in hrupu: »Zahodna vednost že petindvajset stoletij poskuša videti svet. Ni dojela, da sveta ni mogoče videti, da se ga sliši. Ne bere se ga, ampak se ga posluša.«
O radiu v intermedijskem kontekstu oz. o zvezi med novimi mediji in radijem bi se seveda dalo reči marsikaj. Tukaj se bomo samo spomnili tega, da je bil radio prvotno zamišljen kot naprava za komunikacijo med dvema oziroma več uporabniki (point-to-point komunikacija), recimo med ladjo in kopnim, in da je bil prvotno znan tudi kot wireless. V luči svojih osnovnih štirih značilnostih – interaktivnosti, fleksibilnosti, intimnosti in virtualnosti (»virtualen« v smislu, da radijski program vedno lahko le slišimo, vse »vizualije« pa so prepuščene domišljiji poslušalca) – pa si bomo tukaj upali celo zatrditi, da je radio bolj sodoben medij od, recimo, televizije.
Radio, kot ga poznamo, se bo prej ali slej spremenil, če ne v pogledu svojih tradicionalnih form in vsebin, pa gotovo v pogledu načina njihovega prenašanja. Tradicionalnemu analognemu oddajanju oz. prenašanju elektromagnetnih valov je že odzvonilo. Prihajajo nove, naprednejše tehnologije: zemeljsko Digitalno Avdio Oddajanje (DAB), satelitski Digitalni Avdio Radio Servis (DARS) in internet radio. Kmalu se ljudje ne bodo več spomnili radijskega šumenja: vse postaje bodo oddajale sterilno čist, digitaliziran zvok. Vendar lahko predvidevamo, da eksperimentalna razsežnost radia s tem ne bo izginila. Lahko se celo zgodi, da bo šumel bolj kot kdajkoli prej …
Now! on adjustable frequency of Radio Student: 89,3 Mhz...
kontakt:
radar at radiostudent pika si
bojan anđelkovć (041 925 647)
|
| |
