Koncept radijske oddaje
VIZA ZA BUDUČNOST (VIZA ZA PRIHODNOST)
Motiv
Migrantski delavci v Ljubljani večinoma prebivajo v delavskih domovih, ki so bolj znani kot samski domovi. Bivanjske razmere v teh domovih so izjemno slabe, najemnine za kvadratni meter so višje od tistih na trgu profitnih najemniških stanovanj, s strani lastnikov določen hišni red stanovalcem krati pravico do zasebnosti in svobode združevanja.
Aktivisti in aktivistke Socialnega centra v Rogu smo v mesecu decembru, z namenom pokazati nevidno Schengena, začeli sodelovati s stanovalci Delavskega doma na Poljanski 66. Zaradi želje stanovalcev, da bi skupaj delovali za izboljšanje življenjskih razmer migrantskih delavcev, smo definirali skupne zahteve, ki so: dostojno bivališče, pravična najemnina, pravica do zasebnosti in svobodnega združevanja. Rezultat razgovorov na skupščinah stanovalcev v delavkem domu in v Socialnem centru v Rogu je iniciativa IWW (Invisible Workers of the World). K procesu je pristopila tudi ZSSS, ki je v ta namen ustanovila delovno skupino za pravice migrantskih delavcev.
Skupno delovanje v okviru IWW je usmerjeno predvsem k artikulaciji skupnih pogojev migrantskih delavcev in k definiranju skupnih zahtev. Zato je nujno potrebna komunikacija brez cenzure, ki obenem upošteva specifiko migrantskega dela. Delavski domovi so institucije avtoritarnega upravljanja z delovno silo. Že v primeru delavskega doma na Poljanski, ki je v lasti javnega podjetja Snaga d.o.o., smo imeli velike težave pri vzpostavitvi pogojev za svobodno izražanje. Da bi jo preprečil, je upravnik klical policijo in se skliceval na hišni red. Prav tako je angažiral nasilnega provokatorja, ki je skušal z grožnjami preprečiti zbiranje podpisov pod skupne zahteve in pod inšpekcijske prijave. V primeru delavskih domov, ki so v zasebni lasti lahko pričakujemo še večje nasprotovanje poskusom, da se delavci organizirajo. Za delavske domove je obenem značilna velika fluktuacija stanovalcev. Bodisi jih selijo med delavskimi domovi ali pa jim potečejo delovne vize in dovoljenja. Radijska oddaja se zdi učinkovito sredstvo komuniciranja brez cenzure v pogojih fluktuacije ciljne publike.
V razgovorih z migrantskimi delavci se vseskozi izraža velika želja po vidnosti. Predlog, da bi imeli radijsko oddajo za delavce v delavskih domovih in nasploh za migrantske delavce je bil med njimi sprejet z navdušenjem. Oddajo migrantskih delavcev za migrantske delavce razumejo tudi kot način nasprotovanja temu, da se z njimi ravna kot le z delovno silo. V razgovoru o konceptu oddaje Viza za budučnost se je izražala želja, da se z njo prav tako izraža, razvija in krepi skupna kultura migrantskih delavcev, ki prihajajo iz različnih držav in različnih nacionalnih kulturnih okolij.
Sočasno s procesom organiziranja migrantskih delavcev v delavskih domovih se je vzpostavila mreža raziskovalcev in aktivistov, ki bo pripravila raziskavo o vseh aspektih podrejanja migrantskih delavcev. Raziskava bo zastavljena tako, da bo vodila k opolnomočenju samih delavcev, obenem pa bo njen cilj definiranje najustreznejše paradigme migracij in migratskega dela. Končen cilj raziskave je namreč pomoč pri zasnovi učinkovite metode boja za izboljšanje življenjskih razmer migrantskih delavcev. Komunikacija brez cenzure, ki jo omogoča radijska oddaja, je ključen predpogoj za to, da raziskava prispeva k opolnomočenju in spreminjanju obstoječih razmer.
Cilji
Vidnost oziroma slišnost problema
Delavski domovi so institucije izolacije tako navznoter kot v odnosu s širšo družbo. Zato je prvi cilj komunikacija med delavci delavskih domovih in s širšo družbo. Na ta način bodo delavci dobili zavest o skupni pogojih in s tem zavest o skupinski pripadnosti. Cilj je torej samoozaveščanje in bujenje. Analize skupnih pogojev in zahteve na njihovi osnovi bodo z oddajo posredovane tudi širši javnosti.
Opolnomočenje in samoorganizacija
Nedostojna bivališča, nepravične najemnine in mezde so posledica šibkosti migrantskih delavcev v odnosu do stanodajalcev in delodajalcev. Ta šibkost je med drugim rezultat neinformiranosti in zatiranja pravice do svobode govora. Cilj opolnomočenja bo dosežen z aktivnim sodelovanjem samih delavcev, širjenjem informacij in vednosti, motiviranjem delavcev, da se izazijo, identificiranjem skupnih problemov, sodelovanjem z raziskovalno skupino. Pomemben cilj oddaje je tudi koordinacija iniciativ za izboljšanje življenjskih razmer.
Scenarij
Oddaja bo tematska. Vsakič bo drug lajt motiv, ki bo omogočil razkrivanje posameznih segmentov problematike slabih življenjskih razmer migrantskih delavcev.
Oddaja bo kontaktna z gosti. Velik poudarek je na javljanju migrantskih delavcev v eter. Spodbuda k čimvečji ineraktivnosti bo v obliki nagradnega vprašanja, ki bo zadevalo skupno problematiko. Kot nagrado za pravilen odgovor predvidevamo klic iz studija (1 minuta) na zaželjeno telefonsko številko. Na ta način bomo izražali željo po pravici do obiskov prijateljev in družinskih članov, kar preprečuje vizni režim in hišni red delavskih domov. V vsaki oddaji bo gost ali gostja, ki bo tudi sam migrantski delavec. Skrbeli bomo za reprezentiranost vseh skupnosti, ki se nahajajo na ozemlju Ljubljane.
Glasba. Fundus izbere ekipa oddaje Viza za budučnost na osnovi želja poslušalcev. Za pilotsko oddajo bo narejena poizvedba, tako da bo že v prvi oddaji mogoče slišati glasbo vseh skupnosti, ki sestavljajo skupnost migrantskih delavcev.
Oglasi. Da bi krepili solidarnost in avtonomne oblike organiziranja skupne blaginje, bomo v času oddaje sprejemali male oglase. Zbirali jih bomo po telefonu, ki ne bo šel neposredno v eter. Proti koncu oddaje bodo spikerji prebrali oglase tistega dne.
Informativni blok. Kratek blok novic, ki zadevajo problematiko življenjskih razmer migrantskih delavcev. Blok bo prebran v vseh jezikih migrantskih delavcev. Pedvidena dolžina je 10 minut.
Džingli. So mnogojezični, tako kot informativni blok.
Ekipa oddaje
Prva in osrednja spikerska dvojica (Armin in Izet)
Pomožna spikerska dvojica, ki se aktivira, ko se oddaja širi jezikovno in tematsko (Ajgul in Bojan)
Vsebinska priprava vsake oddaje (spikerji, ekipa Socialnega centra v Rogu, raziskovalna skupina).
Koncept oddaje Viza za budčnost je na osnovi skupinskega brain storminga iz dne 16. januarja zapisal Andrej Kurnik (SC v Rogu)
|
| |
