Nov Terminal Igorja Vidmarja o neomaoizmu. >>

Sredi stavke javnih uslužbenk in uslužbencev... tedenski Terminal, ki o stavki ne bo povedal ničesar, vse pa o lepih misli, ki nam tlakujejo prihodnost in o dejanjih, ki gredo svojo pot. >>

Kljub 200 letni zgodovini brez vojn, tradiciji demokracije ter visoke stopnje varovanja človekovih pravic je tudi na Švedskem to nedeljo v parlament prišla – skrajna desnica oziroma “protiimigrantska stranka” z zveličavnim imenom “Švedski demokrati.” Na volitvah v nedeljo so namreč švedski demokrati osvojili 20 sedežev oziroma 5,7 odstotka glasov. >>

Glasbeniki v teh krajih imajo silno radi kongrese in shode, pa najsi gre za klasiko, pop ali estrado. Ko je bilo treba konec osemdesetih konstituirati narod, si je tukajšnja muzikološka znanost na tako imenovanih Slovenskih glasbenih dnevih zastavila epohalno vprašanje o nacionalnem v glasbi. Na druženja, ki so z ene strani pomagala razbijati Jugoslavijo, z druge pa so deželico uspešno vračala tja v prvo polovico XIX. stoletja, so prihajali znanstveniki z vsega sveta. >>

Igor Vidmar na Terminalu RŠ. >>

Wow… Drugi v skupini, če odigramo kot doslej, pa ne nujno tako kot včeraj proti Braziliji, in premagamo še Iran. A pazimo, da ne ujezimo preveč gospoda Ahmadinežada, ki je že pognal prvo jedrsko centralo in kar naprej – pravijo - bogati uran ter s tem… jezo in občutek ogroženosti jedrsko že oboroženega in nevarnega Izraela. Kakorkoli že se o Sloveniji, košarkarski seveda, v Carigradu in povsod, kjer spremljajo svetovno prvenstvo... >>

Evropa se je triindvajsetega avgusta spomnila na žrtve totalitarizmov, ki je nov spominski dan, razglašen lani. Spominja se obletnice podpisa sporazuma Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo in predstavlja vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Toda že ob sprejemu resolucije Evropskega parlamenta, s katero je bil ta dan ustoličen kot dan spomina na totalitarizme se je pokazalo, da je resolucija namenjena predvsem obračunu z „levico“... >>

Igor Vidmar na Terminalu RŠ. >>

Kako je že tista pesmica: »Naša četica koraka…«, dvomim pa, da tudi »strumno in veselo«, ko se pripravlja na oktobrski odhod v Afganistan in na prevzem gotovo bolj nevarne naloge, kot jih opravlja danes. Vlada se je namreč odločila, da bodo slovenski vojaki v tej vojni, ki se ji ne sme reči vojna, ampak »vzdrževanje miru«, sodelovali tudi v tako imenovanem OMLTju, oziroma v operaciji usposabljanja domače vojske za boj proti talibanskim upornikom. >>

Nov dokaz za regresijo poslušanja smo dobili na začetku julija. K njej so izdatno pripomogli tudi nekateri glasbeni kritiki. V času ljubljanskega Jazz festivala se je namreč pojavilo nekaj zapisov, ki so vesoljnemu občestvu oznanili, da je bil nastop Chucha Valdesa in afrokubanske bande slab, neuspel. Kriterija sta bila očitno samo dva - preveč zapletena ritmična podoba in slab obisk. >>

Nov Terminal Igorja Vidmarja. >>

Še ta teden, pa se bomo v nedeljo oddahnili. Svetovna nogometna žoga bo pospravljena, znameniti pokal podeljen. Komu? Ja, ali Tulipanom, ali Furiam. Od sodnikovega začetnega žvižga, bo treba počakati še najmanj 90 minut. In največji letošnji športni spektakel bo sledil... popularnemu Matejčku. Se bo poslovil. >>

Ameriški senat je v sredo soglasno z 99 glasovali “za” in nobenim glasom proti potrdil generala Davida Petraeusa za poveljnika ameriških in mednarodnih enot v Afganistanu. Na tem položaju bo zamenjal generala Stanleyja McCrystala.
Vse skupaj ne bi bilo tako nenavadno, če prejšnji general s svojega mesta ne bi odletel prav zaradi precej sarkastičnih kritik na račun ameriškega političnega vodstva. Petraeusovo poveljevanje v Afganistanu tudi ne bo prineslo spremembe "McChrystalove" strategije... >>

Predstavnik Sazasa Janez Hvale: »Težko ima glasovalno pravico nekdo, ki je ob kitari zapel eno skladbo. Glasovalna pravica v takih primerih ne more biti enaka tistim, ki jo imajo klasični skladatelji, ki ustvarjajo simfonije, opere in podobno.« Materialistična teorija bi takoj dodala, da v tem tiči ena od osnovnih globalnih težav z avtorskimi pravicami - ne le da so potrjeni skladatelji vredni več kakor tisti muzičisti, ki zraven igranja še skladajo; ne, tudi vokal je a priori vreden več kakor inštrument. >>

Igor Vidmar na Terminalu RŠ. >>

Referendumska kampanja je bila ostra, nesramna, vihrava, kar je bilo ob temi obsežnosti državnega ozemlja, z morjem vred, in domnevno prikrajšanega »Slovenstva«, tudi pričakovati. Pravijo tisti, ki so prav za prav najbolj krivi za to, da je zgodba »razklala« narod, predmetu referendumskega odločanja pa so ti isti gospodje pripisali kar usodnost za preživetje Nacije, češ da bomo ostali brez morja in brez statusa. >>

Ste za ali proti? Se uvrščate med tiste, ki so izgubili stik z zdravo pametjo, ali med tiste, ki si ne pustijo vzeti stika z odprtim morjem? Spadate med narodne izdajalce in kolaboratorje s hrvaškimi okupatorji in v generacijo, ki bo zapravila slovensko morje, ali med tiste, ki tulijo v jalov Janšev rog? Boste izdali mater Slovenijo ali pljunili na mednarodno pravo in evropske manire? Vas je dovolj Slovenca ali ste že preveč Evropejca? >>

Svež terminal Igorja Vidmarja, tokrat o rock'n'rollu, drogah in malem delu. >>

Pa jo imamo, občo narodovo veselico. Trajala bo do nedelje 6. Junija. Pognani so vrtiljaki, drsalnice, vrsta drugih zabaviščnih naprav, a največ adrenalina bodo udeleženci preizkušali na vleki vrvi in ruski ruleti. Nagrada za zmagovalca, politično preživetje. >>

Te dni je bilo tukaj, v Beogradu, od koder poročam, videti precej nenavaden prizor: v Hiši cvetja se je okoli groba zadnjega in dosmrtnega predsednika SFRJ zbrala množica ljudi, ki so na bel marmor grobnice polagali svoje roke, se vpisovali v spominsko knjigo in na Titov grob prinašali velike šopke cvetja. Ni nenavadno, da si je celo v Beogradu, kjer je mogoče na račun bivšega predsednika slišati še največ kritičnih pripomb te dni mogoče ogledati tudi umetniško razstavo „Joko, Lennon, Tito“. >>

Neverjetno in že prav žaljivo je, kako zgledno država Slovenija skrbi za dve nacionalni manjšini, za vse druge ji pa nič mar. Italijanska in madžarska manjšina sta seveda prvorazredni, razmerje do vseh drugih nacij je nižje sorte, kaj šele razmerje do vseh manjšin, ki sploh niso nacije. In tako dalje in tako naprej: Zgodovina zadnjih dvajsetih let na tem ozemlju ni nič drugega kot malikovanje in naravnost zgledna, kar čistunska zaščita uradnih dveh nacionalnih manjšin v primeri z vsemi drugimi manjšinami. >>

Vidmar o ceni pravne države. >>

Draga poslušalka, vesti poslušalec. Spremljaš politiko? Te obremenjuje, živcira, ujezi, žalosti, dolgočasi? Vklopi kdaj tretji, to je parlamentarni TV program in če naletiš na sejo odbora za obrambo, ji sledi do konca. Pri torkovi, mi je kmalu ušlo. Predsednika Jožefa Jerovška nisem še videl v tako briljantni vlogi, tudi ne v prejšnjih mandatih, ko sva skupaj sedela na zunanjepolitičnem odboru. Vabim, da si na spletu ogledate posnetek seje, ponavljam, zlasti zaključni del, in si polepšate dan. >>

Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija s prvimi večstrankarskimi volitvami po desetletjih enostrankarstva znova postala demokratična, parlamentarna demokracija. Uradna državna občila so dogodek predstavila tako, kot je to v navadi – državotvorno, kot velik dosežek pogumnega naroda in njene sedanje partitokracije. Toda bolj kot to, kar se proslavlja, je zanimivo to, kar se ne proslavlja. >>

Na naš prejšnji Terminal o političnem pomenu zvoka za Ljubljano se je presenetljivo ustrezno navezala kritika zvoka na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Urednik in komentator Igor E. Bergant jo je objavil v verzalkah, torej je skoz časopis kričal, bentil in razsajal. Hotel je ponazoriti, da so bili delovni pogoji na športni prireditvi z ene strani akustično neznosni, z druge pa je odprl vprašanje o smislu pretiranega hrupa, kjer mu ni mesto. >>

Svež Terminal Igorja Vidmarja. >>

Družba je iztirila, država ne funkcionira, izgubila je kompas in vrednote, SD, Zares, LDS in Desus so jo v letu in pol vladanja totalno zafurali ter jo pripeljali do roba prepada, oziroma vanj že padamo. To pravijo politični tekmeci. Naj odide vsa politika, dovolj z zavoženo, komplicirano in potratno demokracijo, zlasti če prešla v partitokracijo, naj se vzpostavi red, je slišati v odgovorih na vprašanja povpraševalcev na ulici o tem, kaj ljudje menijo o stanju, ki ga doživljamo.
>>

Zgodilo se je natanko to, kar je bilo mogoče pričakovati že tedaj, ko je predsednik vlade nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla imenoval za svojega svetovalca. Dimitrij Rupel, ki se že po nekaj mesecih prelevil v državnega birokrata in uslužbenca MZZ seveda ni dolgo vzdržal brez medijskih reflektorjev. >>

Za desnico je značilno, da je dobro organizirana in da se tako imenuje tudi zato, ker zelo rada prehiteva po desni. Pozorna državljanka, državljan sta najbrž opazila, kako vehementno je desnica pri nas pograbila ulične, pollegalne metode in se namerava to pomlad – z izgovorom, ki je žal povsem pravilen, namreč da je levica povsem nesposobna in razsuta – vrniti na izhodišče. >>

Nov Terminal Igorja Vidmarja. >>