Tolpa bumov
Izpod prstov enega izmed bolj inovativnih sodobnih jazzistov prihaja ponovno nekoliko bolj klasičen album. Uri Caine je pianist z zanimanjem za prečenje govoric, ki jih sestavi v individualizirane glasbene gmote med jazzom in klasiko, od baroka do postmodernizma. Njegov najnovejši album Siren je posnetek uživaškega klavirskega tria, ki nagradi pozorna ušesa. (v celoti!)
>> Andrej Hočevar, komentarji
Travels In The Dustland je prvi novi studijski album The Walkabouts po šestih letih in po plošči Acetylene. Že takrat je Chris Eckman povedal, da bodo novo ploščo kot The Walkabouts posneli le, če bodo za to imeli dobre razloge. Ko se je nekega dne prevažal po Sahari v Jeepu, ga je prešinilo: Potovanja po prašni deželi. Imel je naslov albuma. Iz njega so prišle besede, iz besed pesmi, iz pesmi vaje s skupino, poskusna snemanja in sedaj novi album. S krogom pesmi, z zaokroženo zgodbo. (v celoti!) >> outlaw, komentarji
Brooklynski wunderkind raznih odvodov elektronike Travis Stewart se je pred okroglimi desetimi leti pojavil z nadimkom Machinedrum, njegovo zadnje delo pa je lanskoletni album Room(s), ki se je znašel na vrhovih raznih lestvic top albumov 2011. A s projektom Stewart še ni rekel zadnje besede, saj je sledil še plod sodelovanja s Praveenom Sharmo, prvenec dvojca Sepalcure, ki pomeni še eno izjemno močno in suvereno izdajo. (v celoti!) >> Borja, komentarji
Dvojec BLACK COBRA (kitara/glas, boben) streže z novo dozo tistega Metala, ki se nekako ne ozira na obrabljene obrazce. Sludge sreča doom v slastni različici ... (v celoti!) >> Gašper Prus, komentarji
Poslušali bomo zasedbo Gnile duše z albuma, Vse je v skladu s predpisi... Gnile duše so delovale v letih med 1979 in 1983. Takrat svojega punk rocka niso zabeležili na katerikoli nosilec zvoka. Potrebovali so več, kot četrt stoletja in spremenjeno postavo, da napako popravijo. Šestindvajset songov je na vinilnem albumu izšlo v drugi polovici preteklega leta. V kakšni povezavi so Gnile duše in Pridigarji, vam razodenemo v ponovoletnem etru dobrohotnih in srčnih želja. Ormož je zakon! (v celoti!) >> Simon Vene, komentarji
Kaj sta nam pripravili dve vodilni figuri težkega basovskega podzemlja??? (v celoti!) >> juREm, komentarji
Katera je naj tuja plošča leta 2011 po izboru glasbene redakcije Radia Študent??? (v celoti!) >> Matjaž Volkar, komentarji
Katera je naj domača plošča po izboru glasbene redakcije Radia Študent??? (v celoti!) >> Gašper Prus, komentarji
Arthur Higelin oziroma Arthur H sodi med tiste izvajalce, ki pomembno oblikujejo podobno moderne francoske glasbene scene. Arthur v svojem izrazu združuje rockovski pristop, pop spevnost in neduhovno naravnanost francoske šansone v samosvoj glasbeni izraz, ki mu je prinesel dobronamerne primerjave s Sergeom Gainsbourgom, Tomo Waitsom in pesnikom, pisateljem, glasbenikom oz. preprosto multiustvarjalcem Borisom Vianom. (v celoti!) >> Terens, komentarji
Mito, morda najbolj internetni, storitelerski del štajerskega rap kolektiva Tekochee Kru, je izdal svoj dolgopričakovani prvenec. Le-ta prinaša veliko internih, nekaj konfuznih in mestoma nedodalnih zgodb ter ga opredeli kot klasičnega ljubitelja žurov, dobrih bejb in vsega kar gre zraven. Na klasični zaslombi Šuljovih beatov se bolj kot ne sam sprehodi skosi prvi, malce bolj konfuzni, eksperimentalni del in drugi bolj straight raperski del plošče v štajerski maniri. >> jizah, komentarji
V četrtkovi Tolpi Bumov poslušamo ekstatično post-black-metal eksplozijo newyorških Liturgy na plošči Aesthethica. Ena najpogumnejših zasedb zadnjih časov, Liturgy pogumno prečijo pravoverni black metal, math in noise rock, minimalizem in še kaj ter vse skupaj stopijo v unikaten izraz, ki prekipeva od divje energije ... (v celoti!) >> Marko Karlovcec, komentarji
Na prvem albumu, pravzaprav kaseti svežega domačega kolektiva Rnka Rnka, se nahaja trinajst skladb glasbenika, ki sliši na ime Gredoč. Zbirka posnetkov vsekakor predstavlja neulovljivo popotovanje, ki nas vodi od akustičnih do elektronsko ambientalnih, prek "bendovskih" in vse do eksperimentalnih skladb. (v celoti!) >> Andraž Kajzer, komentarji
''DJ Qu On Qu Qu The Qu Qu One Qu And Two...
DJ Qu Qu Qu On Qu The Qu One Qu And Two...
DJ Qu On The Qu One And Qu Qu Qu Two...''
... (v celoti!) ... >> Dino Lalič, komentarji
Britanca Matta Elliotta tisti z dobrim spominom verjetno pomnite po sodelovanju v space rockovski zasedbi Flying Saucer Attack ali po lastnih drum and bassovskih izdajah pod imenom Third Eye Foundation iz devetdesetih let. Pod lastnim imenom pa zadnjih osem let ustvarja temačno različico folka, ki temelji na kombinaciji njegovega ekspresivnega baritona in akustične kitare. Broken Man je v tem okvirju njegov peti, nemara najbolj oseben album doslej. (v celoti!)
>> polonap, komentarji
Saj ni res, pa je! John Zorn je s svojimi Dreamers povil ploščo božičnih napevov!!!!???????? (v celoti!) >> Andraž Bizjan, komentarji
Zasedbo Salamandra Salamandra poznate prav dobro, a ta s svojimi redkimi izdajami vedno preseneti prav v trenutku, ko ste nanje že pozabili. Sposobnost preživetja se tudi tokrat izkazuje igrivo, brez velikih obratov in brez odmika od osnovnega gonila zasedbe. (v celoti!) >> aleš, komentarji
Če smo se na plodni glasbeni poti Bradforda Coxa česa privadili, smo se zagotovo njegove neizmerne konsistentnosti. Vsaka izdana plošča, pa naj si bo v okviru matične zasedbe Deerhunter, ali solističnega projekta Atlas Sound, prevprašuje ter potiska meje lastnega avtorskega izrazja. Parallax je tako nedvomno še ena odlična plošča, Bradford pa z njo utrjuje pozicijo enega izmed pomembnejših glasnikov nove generacije. (v celoti!) >> Luka Vučkovič, komentarji
Druga plošča domačega benda THE HOAX PROGRAM, tudi Klubski Maratonec 2011, ki spretno kombinira rokenrol in hard core ... (v celoti!) >> Gašper Prus, komentarji
Jure Matičič bo pribeležil bojda eno boljših dolgometražnih house izdaj v letošnjem letu, ki jo je ustvaril Sebastian Genz alias Moomin ... >> juREm, komentarji
Ekspresivni bluesovski dvojec Incurabili se ponovno predstavlja v svojem pristnem ustvarjalnem procesu. Tokrat nam ponuja tretji album. V slovenskem rockovskem prostoru bi težko našli tako produktivno in navdahnjeno enoto, ki bi v dobrem letu in pol postregla kar s tremi studijskimi izdelki. Očitno je potreba po glasbenem izražanju Bruna Subiotta in Nika Novaka neozdravljiva. Ime njunega dueta se udejanja v bluesovsko-rockovski praksi, ki jo gojita sproščeno in tudi čedalje bolj dovršeno. (v celoti!) >> bruc, komentarji
Apparent Distance je album, ki v veliki meri deluje vzdolž osi videz-vsebina: natančne kompozicijske zasnove so cepljene s spontanostjo izvedbe. To je jazz, ki ponovno osvaja svojo svobodo. Nedvomno eden izmed letošnjih jazzovskih favoritov! (v celoti!) >> Andrej Hočevar, komentarji
Klarisa Jovanović, prevajalka, pesnica in zlasti ena najizvirnejših vokalistk tod naokoli, se po mnogih letih predstavlja z novim studijskim albumom, zbirko dvanajstih skladb, ki so jo souglasbili priznani sodelujoči glasbeniki. (v celoti!) >> Miro Samardžija, komentarji
Švicarski zlati deček, ki zbuja zavist producentskih krogov z raznih koncev ohlapne scene beatov, nadaljuje serijo ploščkov za Now Again, podzaložbo najbolj trendovske založbe neodvisnega hiphopa Stones Throw, čeprav se ji ta status zaradi nespretnih potez vodje Peanut Butter Wolfa že nekaj časa maje. Dimlitov album Grimm Reality bi lahko pomenil sklep trilogije, ki raje kot na strganje in sekljanje semplov stavi na čudaško raziskovanje zvočnih plasti skozi bolj bendovsko formo. (v celoti!) >> Borja, komentarji
Devet let po izjemno uspešnem albumu Vse ali več, ormoški Pridigarji že šestič, z ostro besedo in odlično glasbo, zadajajo Nizke udarce na visokem nivoju! (v celoti!) >> Skabina, komentarji
Nalepka ''PLAY LOUD'', ki je prilepljena na naslovnico plošče, je le prvi indikator, da nas Dan in Pat spet nista razočarala. (v celoti!) >> Jaka Bulc, komentarji
Extrawelt se z novo ploščo ne podrejata sodobnim trendom elektronske glasbe saj trende raje podrejata sebi oz. svojemu glasbenemu jeziku. Le ta je z novo ploščo še bolj artikuliran, definiran ter udaren. Hkrati pa ostaja zasidran v zvočni unikatnosti, ki jo člana dueta razvijata od sredine devetdesetih skozi različne projekte. Disko, osemdeseta, devetdeseta in vsa različna retro estetika, ki se dandanes vrača na plesišča, se na plošči In Aufruhr subtilno integrira v nesramno mehke beate ... (v celoti!) >> tadej, komentarji
Po štiriletni pavzi se s tretjo ploščo Why Should I Get Used To It vrača Joe Lally, poznan kot basist pri washingtonskem bendu Fugazi. Na prejšnjih samostojnih izdajah je Joe Lally k sodelovanju povabil vrsto gostujočih glasbenikov, med njimi tudi člane zasedbe Fugazi. Na pričujoči plošči pa sodeluje le njegova spremljevalna zasedba, s katero ustvari močno prepletajoč zvok bluesa, nežne psihedelije in močnejših hrupnejših trenutkov. (v celoti!) >> Peter Recer, komentarji
Mlada ameriška skladateljica in pevka Julia Holter skozi konceptualni okvir, v katerem izhaja iz starogrške Evripidove tragedije o Hipolitu na izjemen način obudi arhetip spoja besede in glasbe. Pri tem izhaja iz sodobne klasične glasbe s prakso terenskih posnetkov, poigravanja z zvočnim spominom starih, zbledelih plošč in spoja sintetičnih zvokov z dromljanji harmonija in akustičnih glasbil, nad katere se prikrade njej sanjavi, lebdeči glas. (v celoti!) >> LukaZ, komentarji
Album Toumastin tuareške zasedbe Tamikrest je izšel dobro leto po prvencu Adagh in takoj je treba reči, da se bendu oziroma glasbi na albumu niti najmanj ne pozna, da gre za prislovično težaven drugi album. V primerjavi s prvencem - oba je produciral Chris Eckman - so komadi morda za odtenek manj zibajoči in bolj groovajoči, energično-rockerski. A tudi v teh čvrstih komadih je prek zasanjanih, počasnih pripevov, še bolj pa prek občasnega vriskanja zaznati tipične prvine puščavskega rocka. (v celoti!) >> MarioB, komentarji
ACTION BRONSON, trenutno verjetno stilsko edini potencialni naslednik Ghostfaca Kille, rad besedila obrne na glavo in je pri tem humoren. Dobro verbaliziranje in vokaliziranje od resnih raperskih tem do kratkih humornih vpadov znotraj resnih besedil pa skozi kompleten album BRONSON vozi preko beatov vse bolj uveljavljenega podtalnega funky hiphop producenta STATIKA SELEKTE. Skupaj sta ustvarila dobro, konkretno ploščo, ki ponuja zelo dober rap in dobre beate, nič več in nič manj. (v celoti!) >> jizah, komentarji
|
| |