Ukvarjali se bomo z breaki, ki so jih za svoje komade uporabili najbolj znani beli raperji Beastie Boys. Ne raziskujejo se njihovi hitiči, temveč bolj album tracki oz. komadi, ki širši množici, ki podrobneje ne spremljajo Beastie Boys povečini niso znani. Breaki dokazujejo širino poznavanja glasbe Beastie Boysov. Poslušamo pa originale za katere so poskrbeli Idris Mohammed, Jimi Hendrix, Sly Stone, Blues Project, Jimmy Smith, Funkadelic, Gene Harris, Cedar Walton, Jeremy Steig, Funk Factory in drugi >>

London oz. njegov predel Soho in angleška glasba iz filmov ter nadaljevank, bodo žgali po planetu Zelenega sonca. Glasba iz arhivov založnikov filmske godbe Boosey & Hawks, iz katere najdemo tudi veliko samplov kasneje uporabljenih pri s strani DJ-ev in elektronskih producentov. Mnogi originalni albumi iz "knjižnične zbirke" Booseyja in Hawksa se danes preko medmrežja prodajajo za astronomske vsote. Večino glasbe je ustvaril Dennis Farnon z različnimi orkestri, vsi komadi pa datirajo med leta 196 >>

Tokrat predstavljamo zadnji del nemške nanizanke Mojo Club, ki jo od začetka devetdesetih izdaja založba mojo.de in v zadnjih treh letih ni doživela novega nadaljevanja, zato smo mislili, da se je kompilacijska nadaljevanka končala leta 2005, ko je izšlo njeno 12 nadaljevanje. Gre za kompilacijo izdano v Hamburgu, katere prvi del je izšel leta 1992 in poslušalci vodi znotraj vodi uptempo, plesnega jazza, primernega za najrazličnejša plesišča z glasbo šestdesetih in sedemdesetih let. >>

V bolj na izi oddaji vam ponujamo zmes na hitro skompiliranih komadov z vseh vetrov. Gre za bolj poletno, chillout godbo, primerno za popoldanske užitke, s kakim malce hitrejšim tempo, da vas malce razgiba in razvedri. Poslušamo komponista, dirigenta in pianista Andreja PRevina, Henery Mancinija, jazzerko Annette Peacock, Charly Antolinija, Elis Regino, France Gall in mnoga druga, med seboj povečini popolnoma nepovezana imena. >>

Predstavljamo vam rare funk divjačino predstavljeno s strani manj znanih izvajalcev starošolske funkerske scene. Imena kot so Pearl Dowell, Brenda George, Apollos Show Band, Michael Jay, Duralcha in druga so v sedemdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja soustvarila zanimive rare funkerske kreacije temelječe na močnih bobnih in debelih basovskih linijah. Da je šlo za res dobro muziko, katere stičiščne točke se najdejo znotraj jazza, bluesa, soula in sorodnih žanrov, se lahko prepričate... >>

V sedemdesetih oddaji Zeleno sonce bomo predstavili različno muziko iz zanimivih singlov, ki med seboj nimajo prav nobene resnejše povezave. Prihajajo iz različnih območij, obdobij, načelna skupna točka pa bi lahko bila le funk, čeprav tudi temu ni nujno tako. Poslušali bomo Dennisa Coffeya, Pat Lundy, Pan-American in mnoge druge stvari iz evropske in tudi ameriške funkerske produkcijske zakladnice. >>

V 69. oddaji Zeleno sonce smo prvič dočakali tudi gosta, ki bo sam izpeljal tudi osrednjo nit oddaje. Z nami bo ustanovitelj slovite funkerske druščine Poets Of Rhythm, član bratskega dueta Whitefield Brother in človek, ki je snemal za eminentne funkerske in podtalne založbe, kot so Mo'Wax, Ninja Tune, Quannum, nemško Compost in Stones Throwovsko funkersko etiketo Now-Again, JAN WEISSENFELDT oz. J. WHITEFIELD. Dj, kitarist in avtor mnogih skladb bo oplemenitil današnjo Zeleno sonce. >>

Tokrat se bomo ukvarjali z raperskim producentom Dr. Drejem, ki je v svoji karieri ustvaril mnogo zanimivih raperskih podlag, temelječih na odličnih funk/soul komadih njegove mladosti. Producent, ki je poleg lastnih kompozicij produciral skladbe za dve zasedbi, v katerih je tudi sam sodeloval, in sicer N.W.A. ter World Class Wreckin' Crew, je sicer produciral tudi za mnoga druga bolj ali manj eminentna imena svetovnega hiphopa (2Pac, Snoop Dogg, Eminem, Dogg Pound, Xzibit, 50 Cent, The Game,...) >>

Spet si bomo lomili jezike z imeni nekih francoskih čudakov, ki so med leti 1968 in 1973 snemali glasbo za različne francoske filme. Hipijada in vplivi sodobnih ameriških glasbenih tokov so se še kako poznali tudi v glasbi, ki so jo vidni francoski glasbeniki vklopili v filme, večinoma pod vplivom najrazličnejšim opojnih substanc. Poslušali bomo izvajalce kot so Andre Arpino, Michel Magne, Georges Garvarentz, Francis Lai, Bernard Gerard in mnoge druge. Get ready for some French shit! >>

Ob gostovanju enega največjih diggerjev, ljubitelju boogieju, discofunka in funka Kona v ljubljanski K4, bomo kako povedali o njegovem nastopu in zavrteli prvo nadaljevanje serialke Off Track, ki jo poba kajpak pripravlja s svojim kompanjonom Amirjem. Podrobno bomo razdelali njegov ljubljanski nastop in se sprehodili skozi funk, disco in ostale kompozicije, ki sta jih na album "off Track 1", izdan za založbo BBE, uvrstila Kon & Amir. >>

Pijani Udo Brenner razglablja o BMW 316 in scratcha v eter. Misli, da je trezen, vendar to ni res. Ure nespanja mu onemogočajo trezno razmišljanje. Zadovoljen od celovečernega žuranja z Zelenim soncem Udo strnjuje vtis s preživetega zelenosončnega večera. Kdor ne verjame, se lahko v vse to prepriča v soboto ob 15.00. >>

Sexy glasba za sexy poslušalke/poslušalce. Redakcija ekipe Zeleno sonce se je odločila soočiti s sexy funkom in sorodnimi zadevami, značilnimi za glasbo iz porno film, starih hollywoodskih osladnih scen in ostalih sexy vsebin. Sobotno popoldne boste preživeli ob zvokih umirjene sexy glasbe, ki se ji boste težko odprli. Potrebni sexy vokali, bazirani na funk podlagi... >>

Drugo popotovanje po poljskem funku, si znova izposojamo od poljske diggersko/didžejske ekipe Soul Service, za katero stojijo Burn Reynolds, Cpt. Sparky, Misty in Papa Zura. Ekipa poljskih diggerjev je predlani izdala prvi del polsjkega funka, ki je naletel na odlične odzive po celem svetu. Remasterizirali so odlična poljska dela, ki so jih prinesli z zaprašenih arhivov poljske diskografkse hiše, naredili izbor, posnetke znatno popravili in jih ponudili trgu. "Polish funk 1" je postala uspešnica, nad njo pa so bili navdušeni tudi protagonisti poljskega funka, jazz-funka in funka, ki jih je ekipa "Soul Service" predstavili svetovni javnosti. Odličen jazz in funk, ki je nastajal v 70-ih letih za železno zaveso, je konec lanskega leta doživel svojo drugo, sicer ne tako nadahnjeno, a še vedno odlično nadaljevanje... >>

Na dan, ko bo vesoljna Slovenija na televizijskem zaslonu občudovala genialnost izbora slovenske EME in se, jasno, zgražala nad tem, da tam ni niti enega vsaj podpovprečnega komada, temveč samo sranje, Vas v Zelenem soncu peljemo v čase, ko je tudi znotraj slovenske popevke pihal povsem drugačen veter. Odlični tekstopisci in teksopiske so pisali izjemna besedila (brez nujnega kvazi skritega pomena, za katerem se kajpak skriva seksualna konotacija), med njimi pa najdemo tako odlične pisce poezije, kot ljudi, ki dejansko "štekajo" popevko, vokalisti in vokalistke na nivoju pa so stvar izpeljale s pomočjo fenomenalnih aranžerjev in avtorjev glasbe, kot so (bili) Mojmir Sepe, Jože Privšek, Bojan Adamič in drugi. Več... >>

Z nemškim funkom smo se že večkrat ukvarjali v najrazličnejših formah. Tokrat pa se bomo zatopili v res tipični nemški funkerski svet. Nekaj izvajalcev poznate že iz naših prejšnjih edicij, nekaj njih pa boste slišali prvič. Gre za prvo opaznejšo straight funk nemško kompilacijo v zadnjih letih, ki se imenuje "German Funk Fieber" in je nastala pod kompilacijsko taktirko hamburškega gospoda Romana Kumutata aka Dj Q-Mutata. Izšla je za založbo Showup Records in predstavlja nemški funk med leti 1969 in 1977. Izvajalci kot so Peter Herzbolheimer, Hugo Strasser, Heinz Kiessling ter mnogim manj znani Gus Brendel, Messengers, Ken Aldin, Was Tun Band, Rolf Hans Muller in drugi, bodo pričarali svojo vizijo nemškega funka, ki sicer nadaljuje tradicijo ameriškega. >>

Sprehodili se bomo po zaprašenih ulicah ameriških velemest, med katerimi prednjači Detroit in v precep vzeli t.i. "breakbeat soul". Tipična soulovska vokalna linija pomešana z breaki, ki so jih kasneje v veliki meri uporabljali in vzorčili sodobni hiphop in elektronski izvajalci. Poleg mojsta funk/jazz in fusion kitare, zvezdnika, ki ima za seboj tudi megahit "Scorpio", njegovi komadi pa ne manjkajo pri delu skoraj nobenega vidnejšega raperskega izvajalca, gospoda Dennisa Coffeya, bomo poslušali še Detroit Emeralds, Fantastic Four, legendarnega mojstra filmskega funka in kasneje člana druščine "Southpark", gospodiča Isaaca Hayesa in mnoge druge. >>

Govorili bomo o najrazličnejšem raziskovanje po starih bolj ali manj obskurnih posnetkih, katere je na svoje kompilacije uvrščal tudi čislani Keb Darge. Škot Keb Darge je veliko raziskoval funk in soul srednjega in hitrejšega tempa, še prej pa svojo "glasbeno" kariero začel kot plesalec v Wigan Casinu. Ob vse večji zbirki plošč je kmalu začel tudi vrteti glasbo v Wiganu, ko pa so kazino leta 1981 zaprli je bil Keb Darge že dj z odlično reputacijo. Pri dobrih 20-ih se je preselil v London, kjer je po kratkem premoru znova začel vrteti glasbo, a je scena kmalu zamrla, fant pa je prodal dobršen del svoje kolekcije. Po nekem potovanju na Japonsko je v acid-jazzerskem klubu "Wagclub" znova začel vrteti glasbo, v začetku devetdesetih pa je štartal prvo zgolj funkersko serijo zabav v Londonu, imenovano "Deep Funk". Potem, ko je začel vrteti na Sohu, v stripklubu imenovanem "Madame Jo-Jo's" pa se ni več premaknil od tam, kasneje je klub odvrgel tudi predpono strip, Keb pa še naprej vodi enega od najboljših funkerskih večerov v Londonu. >>

Ukvarjali se bomo z groovy pjevačkim jazzom in podobnimi izrazi, ki so prosperirali znotraj vokalnega jazza in lounga v drugi polovice prejšnjega stoletja. Jazzovski orkestri, big bandi in vokalisti, ki so z različnimi vokalnimi vložki popestrili popevarski del jazzerske scene, so zbrani tudi na kompilacijski plošči "Leopard Lounge", ki je izšla pri založbi Warner, ki je iz lastnih arhivov potegnil mnogo zanimivih vokalnih virtuozov in njihov del. Na kompilaciji, kjer se najde kar nekaj komadov izvajalcev tipa Mel Torme, Esther Phillips, Ray Charles, Bobby Darin, pa tudi kaka inštrumentalna, jazzersko-loungerska vragolija, kot sta recimo Barney Kesselov "Summertime" ali Dave Pikov "Sunny". Da pa vas ne bomo pustili žejnih skozi vodo pa za konec poslušamo še mojstrico Ello Fitzgerald >>

V zadnji letošnji oddaji Zeleno sonce, se bomo ukvarjali s fenomenom latinskega jazza in funka ter sorodnih glasbenih praks. Glasbo, ki so je v latinski in srednji Ameriki živeči glasbeniki, pa tudi v ZDA preseljeni latino glasbeniki ustvarjali v šestdesetih, sedemdesetih in celo osemdesetih leth prejšnjega stoletja, bomo predstavili v malce bolj plesnih, prednovoletnih ritmih. Predstavili vam bomo to kar nam predstavlja založba Harmless, ki se je večkrat lotila izdaj raznoraznih latino funk kompilacij. Združili bomo nekaj njihovih latino izdaj v eno in vam jih servirali na plati. Med bolj znanimi imeni vam bomo predstavili tudi tri legende latino godbe, in sicer Tita Puenteja, tolkalca Monga Santamario ter Joe Bataana... >>

Gilles Peterson je že drugič "zdiggal" Ameriko. Tokrat gre za bolj pjevačke raritete ameriških vokalistk in vokalistkov, ki dodobra posegajo v sfere fuzije jazza in soula, ne manjka pa niti funka, latina in drugih vplivov črnske glasbe v ZDA okrog leta 1970. Zanimive priredbe RAMPov, Ray Camacha in skladbe precej neznanih izvajalcev tipa Lorez Alexandria, Irene Kral, Steva Parksa, Reverie in drugih, se bodo zlile v ritme zbrane okrog vokalne, predvsem jazzerske estetike. Mnoga manj znana imena bodo kompenzacijo doživela v komadih Gapa Mangioneja in Al Jarreauja iz njegovega najboljšega obdobja. Vse skupaj bo nekako začinil nekakšen filmski priokus... >>

Premikali se bomo od mrzle skandinavske ustvarjalnosti, ki je v sedemdesetih naplavila močno sceno tako na Švedskem kot tudi na Danskem, do krajev in držav za železno zaveso. Seveda se bomo selili tudi v Južno Ameriko in v rodno Slovenijo. Izogniti se ne bomo mogli niti novim tokovom znotraj ameriškega funkerskega ustvarjanja ter koncertu Roya Ayersa, ki smo ga letos doživeli tudi na domačih tleh. Pogledali bomo tudi kaj delajo v ZDA živeči prišleki pri produkciji novodobnega funka, pa tudi kako stvar iz bivše Nemške demokratične republike si bomo poslušali. Ne, v NDR niso imeli samo hudo dopingiranih športnikov, marveč tudi solidno funkersko sceno (in jo imajo še danes)....
Še vedno velja povabilo, da postanete naši myspace kolegi - www.myspace.com/zelenosonce >>

Tokrat se bomo ukvarjali z glasbo z različnih koncev sveta, ki bo za začetek slonela na zvokih precej udarnega in hitrega sitarskega zaledja. Nadaljevali bomo v bolj standardnem funkerskem zvoku z zasedbo Funk Inc., ki je svoje najsvetlejše trenutke doživela v začetku sedemdesetih, nekaj let preden je svoj največji hitič "The Glide" posnela portlandska zasedba Pleasure. Skozi nekaj standardnih funk imen pa se bomo obregnili še ob nekaj "na novo odkritih" reči znotraj funka, kot je recimo vokalist Darondo, ki je nekoč snemal izvrsten material, po tem, svojo slavo znotraj funkersko-iskalske scene pa si je pridobil z imen preko uvrstitev na kompilacijskih ploščah Gilles Petersona ter Floriana Kellerja.... >>

Počasi se približujemo zimskim temperaturam, zato se bomo raje malo spomnili na prijetno vroče poletne dni, ko ga "chillamo" na raznoraznih koncih lokalne vasi, kraja, velemesta, države ali česa drugega. Potujemo v svet mojstrov nogometa in petkratnih nogometnih svetovnih prvakov (1998, 1990, 1970, 1958, 1954) - Brazilijo. V sedemdesetih je tamkajšnja jazz-funk in sorodno scena s precej angažiranimi besedila vstopila na vrata brazilskih velemest in tudi izven njih. Glasbeno dogajanje pod brazilsko diktaturo v sedemdesetih se je v glasbi poznalo tako, da so glasbeniki "izumili" svojo glasbeno zvrst imenovano TROPICALIA, ki je vsebovala elemente domorodne brazilske glasbe, funka, rocka, sambe in soula. >>

Drugo nadaljevanje breakov, ki jih tako radi samplajo in uporabljajo razni hiphop in elektronski izvajalci. Poslušali bomo raznolik funk in jazz, ki je poslušalstvu vstal v ušesih v povsem drugih verzijah, v drugem časovnem obdobju in v predrugačeni obliki. Nekateri breaki so v celoti pobrani, pohitreni ali upočasnjeni, spet drugi so uporabljeni le na kratko ali pa so uporabljeni zgolj bobni. Nadaljevanje serije "Strictly Breaks" izdane pri založbi z istim imenom bomo začinili z nekaj manj in nekaj bolj znanimi imeni svetovne funk in jazz scene in s tem za nekaj časa končali popotovanje po svetu breakov ter se vrnili v ustaljeno normo funkerskega delovanja. Še vedno pa lahko postanete tudi naši myspace prijatelji, če nas obiščete na strani www.myspace.com/zelenosonce. >>

Založba Strictly Breaks je v devetdesetih pričela z izdajo kompilacijske serije Strictly Breaks, kjer so se načeloma znašli komadi, katere so posamplali vidni in manj vidni raperski producenti, za precej znane raperske hitiče. Sampli bazirani na funku in jazzu so bili zelo različno uporabljeni od skladbe do skladbe, poslušali pa bomo tako velikane funka kot so Curtis Mayfield, Brick in Bernarda Wrighta pa tudi jazzerja, ki je naredil mnogo nevšečni, a zato nekaj res izjemnih komadov in sliši na ime Bob James. Ob njem poslušano še moogerje Moog Indigo pa Main Ingredient, nam najpriljubljenejšo harvistko Dorothy Ashby, blues Dr. John, pa George & Gwen McCrae in tako dalje.
Naši frendi še vedno lahko postanete s klikom na www.myspace.com/zelenosonce >>

V legendarnem londonskem Jazz Cafeju vrteči didžej Adrian Gibson je zbral kopico skladb afriškega groove oz. afrofunka, ki so nastale pod rahlim vtisom v ZDA vzpenjajočega se disca in funka. Zanimiva mešanica malce hitrejše, bolj klubske variante nekakšnega nepolnokrvnega afrofunka je tako zbrala izvajalce z različnih koncev Afrike od Južnoafriške republike do Nigerije in Gane seveda pa so jo igrali tudi potomci v Evropo priseljenih afriških staršev ali pa ravno v Evropo preseljeni glasbeniki. Gre torej za plesno mešanico različnih afriških groovov, s primesmi etna ter funka in disca, ki se strne v logično celoto, velika večina skladb pa do kompiliranja Adriana Gibsona veljala za skoraj nedosegljiv material afriškega "disca" in groova... Še vedno pa vas vabimo, da postane tudi naši myspace prijatelji in nas pobarata na www.myspace.com/zelenosonce >>

Predstavljamo glasbo ustvarjeno za najrazličnejše filmske nadaljevanke in ostale filmske uspešnice. Glasbene teme, ki so jih predstavili tako izkušeni mački kot so recimo Henry Mancini, Sammy Davis Jr., Andre Previn, Jimmy Smith, Lalo Schifrin in mnogi drugi. Značilnost mnogih v sedemdesetih in osemdesetih ustvarjenih muzik za filme je bila v funky aranžmajih in filmski pompoznosti. Pri založbi Partners In Crime so se zato odločili izdajati serialko "The Mood Mosaic" z najrazličnejšimi zvrstmi filmske godbe. Podrobneje se bomo ukvarjali z drugim nadaljevanjem serialke "Barnie's Grooves", ki prinaša bolj "gangstersko-funkerske" kompozicje, ki so paša za ušesa, medtem ko so filmi povečini dosegli legendarni status. >>

Potopili se bomo v svet slovanskega funka, ki je v zlatem funkerskem obdobju nastajal na Poljskem. Unikatna selekcija poljskega funka iz sedemdesetih je luč sveta ugledala šele pred kratkim, ko so se pri poljski založbi "Polskie Nagrania" odločili pregledati arhive poljskega funka, jazza, fusiona z mešanico vokalnih elementov. Zaradi blokade komunistične Poljske o tovrstni glasbi na Poljskem skoraj nihče izven Poljske ni vedel. Po padcu železne zavese pa je tudi zahod odkril nekaj odličnih poljskih orkestrov in izvajalcev, ki so svojo minimalistično natančnost podkrepili s pestro in kreativno mešanico najrazličnejših zvokov. Mnoge skladbe, ki so preko založbe "Polskie Nagrania" kulminirale v svet, so bile do sedaj skorajda neizdane, uspehu kompilacije "Polish Funk" pa bo ravno v teh dneh sledilo tudi njeno drugo nadaljevanje.... Več v Zelenem soncu, v soboto ob 15.00 >>

Že drugi, tudi tokrat zabavni ter v prvi vrsti užitkarski in klubski večer Zelenega sonca boste ob zvokih funka in sorodnih glasbenih praks lahko doživeli v Gali Hali na Metelkovi. V sproščenem vzdušju bo poskrbljeno tako za plesne navdušence, kot tudi za tiste, ki pričakujejo več kot zgolj tipičen klubski večer. Za vse prave veseljake in zabavljače pa smo pripravili tudi "dress code". Vsi oblečeni v oblačila povezana s plavanjem (slafrocki, rokavcki, slaufi, kopalke, poletna-plazna oblacila, plavutke,... ) boste za vstopnino odšteli le 2 eura in se dobro zabavali v posebej za večere Zelenega sonca pripravljenem intimnem vzdušju Gale hale. Seveda pa sta na voljo še dve opciji. Prva je, da se primajate v klub med 23.00 in 0.00 uro in bo VSTOP PROST, druga pa je, da niste odeti v plavalna oblačila in pridete po 0.00 uri, kar pomeni, da boste za vstopnino odšteli 4 eure. >>

ODSLEJ BO ODDAJA ZELENO SONCE NA SPOREDU VSAKO SOBOTO OB 15.00 in ne več vsako drugo soboto, zato našpičite svoja ušesa, saj boste slišali veliko zanimivega funka, nastalega na področju naše nekdanje skupne države - Jugoslavije. Da je na področju Slovenije obstajala kopica glasbenikov, ki so vsaj poskusili delati funk, bolj ali manj inspiriran iz ameriške šole, je jasno. Eden največjih yugo carjev vseh časov, Jože Privšek, je tako posnel mnogo neobjavljenih in objavljenih funk komadov, družbo pa mu je delal tudi Mojmir Sepe. Seveda pa slovenske scene ne moremo omeniti brez Benča, Predmestja in še marsikaterega drugega akterja, zato pa situacija v ex Yu ni bila kaj slabša. Poleg tudi pri nas izjemno cenjenega in znanega Popa Asanovića, so funk poiskušali tudi tamkajšnji glasbeni genialci s Kornelijem Kovačem na čelu ter mnogi drugi marginalci. Ne verjamete? Pridružite se nam v soboto ob 15.00 in verjeli boste. >>