... Zupan podaljšal rok za oddajo pripomb na predlog visokošolskega zakona ...
... za letošnje maturante se je začel spomladanski rok mature ...
... ameriški študentje podelitev diplom ovekovečili z nudističnim kopanjem ...
... začele so se Majske igre ...
>>
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Naši predniki slovanski so govorili, da brez dela ni jela. V ta namen so verjetno snovalci samostojne Slovenije v ustavo vključili tudi 49. člen, ki govori o svobodi dela. Zdi pa se, da je ta člen pristranski. Ne moremo namreč govoriti o tem, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Ta možnost je dana samo tistim, ki imajo poznanstva, tistim, ki jim je vseeno, kje delajo, in tistim, ki spoznajo, da je za zaposlitev treba nekaj tudi narediti. 
Danes vam bomo v oddaji Kaj pa Univerza posredovali kratko poročilo in pogovor z danskim profesorjem dr. Ovejem Korsgaardom. Profesor Korsgaard je v okviru mednarodne konference o vseživljenjskem učenju in neformalnem izobraževanju odraslih za demokratično državljanstvo minuli torek predaval na Filozofski fakulteti. Konferenco sta organizirala Oddelek za pedagogiko in andragogiko ter andragoška skupina za izkustveno izobraževanje. 
Status zasebnih fakultet oziroma univerz pri nas marsikomu še vedno ni jasen, pojavljajo pa se tudi ugibanja o tem, ali zasebne univerze ogrožajo javne. V upanju, da so seznanjeni s trenutnim dogajanjem v slovenskem visokošolskem prostoru, smo o ustanavljanju zasebnih univerz oziroma fakultet pobarali ljubljanske študente. 
Spomin na zaplete in kregarije med študenti in vlado zaradi zloglasne novele zakona o visokem šolstvu je še dokaj svež. No, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa so na področju slovenskega visokega šolstva že začeli s postopkom uvajanja novih sprememb. Tokrat so pripravili osnutek predloga združenega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti ter ga minuli teden poslali univerzam, raziskovalnim zavodom, študentom in sindikatom. 
Naši vrli indijanski sobivalci na zeleno-modrem planetu si prenašajo znanja samo preko ustnega izročila. Prav smešno se jim včasih zdi, kako smo bledoliki pripravljeni pisati toliko knjig in jih tudi brati. Vendar nam pri poplavi vseh podatkov, ki nam jih vbijajo v glave, skorajda ne preostane nič drugega. 
Včeraj so na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predstavili prve rezultate letošnjih vpisov na visokošolske zavode. Ki so in hkrati tudi niso presenetljivi. Še vedno je vpisanih skoraj 500 več maturantov kot je na voljo prostih mest, toda v primerjavi s prejšnjimi leti je zaznati manjši trend vpisovanja. Je razloge iskati v manj »plodnih« generacijah ali pa je morda razlog za, realno gledano sicer vendarle ne preveč katastrofalen osip, tudi naša visokošolska politika? 
Aktivno delovanje študentov na področju reševanja zaposlitvenih problemov se je začelo že s projektom »Zaposlitveni most« na Fakulteti za družbene vede. Študentje gradbeništva pa so šli še korak dlje. Med 16. in 20. aprilom namreč na Bledu organizirajo mednarodni študentsko-gradbeniški projekt, ki bo namenjen predstavitvi delodajalcev in povezovanju študentov gradbeništva iz vse Evrope. 
Po merilih nekaterih uglednih svetovnih lestvic naše visoko šolstvo očitno ni vredno niti omembe. »Šanghajska« in »madridska« lestvica ter lestvica, ki jo objavlja angleški časnik Times, namreč naših univerz ne uvrščajo na seznam najboljših. Nezanemarljivo in omembe vredno pa je tudi mnenje samih študentov o kakovosti slovenskega visokega šolstva. Ravno študenti namreč precej dobro vedo, kako visoko šolstvo pri nas deluje v praksi. Študente smo zato povprašali, kaj menijo o kakovosti slovenskega visokega šolstva. 
Za slovesnost ob premierni podelitvi nacionalnih štipendij iz programa »Za ženske v znanosti« sta organizatorja rezervirala elitno lokacijo na Ljubljanskem gradu. Unesco in največja kozmetična korporacija na svetu L'Oreal sta kot partnerja mednarodno akcijo »Za ženske v znanosti« prvič predstavila že leta 1998. V okviru omenjenega programa mladim znanstvenicam pred doktoratom podeljujejo mednarodne nagrade ter mednarodne in nacionalne štipendije za raziskovalno delo na področju naravoslovnih ved. 
Že skoraj pozabljena afera, ki je dodobra zamajala temelje ugleda kranjske Fakultete za organizacijske vede, je v zadnjih tednih dobila nove razsežnosti. Aktualni dekan FOV Robert Leskovar je namreč minuli teden odstopil s funkcije dekana. Leskovar je dekanski stolček pred dvema letoma prevzel s ciljem, da kranjski sorboni znova ustvari dobro ime, ki ji ga je umazal nekdanji – skoraj vseživljenjski – dekan Jože Florjančič. Toda izkazalo se je, da Leskovar raje od gledanja v prihodnost uporablja Florjančičeve metode iz preteklosti. 
Preverjanje kakovosti slovenskega visokega šolstva se bo po kar enoletni zamudi postopoma vendarle začelo vsaj formalno izvajati tako, kot to zahteva reforma visokega šolstva. Svet za visoko šolstvo, ki je s spremenjenim visokošolskim zakonom prevzel nalogo izvajanja nadzora kakovosti slovenskega visokega šolstva, je namreč pred kratkim oblikoval akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat. Zamuda v zvezi z vzpostavitvijo ustreznega sistema preverjanja kakovosti visokega šolstva pa ni edina pomanjkljivost, ki zmoti. Veliko dvomov in negotovosti namreč že vseskozi zbuja tudi ne prav jasno dejstvo, ali bo preverjanje kakovosti visokega šolstva res potekalo popolnoma neodvisno ali ne. 
Študentske organizacije vsako leto ob tem času s polno paro prosvetljujejo študentsko srenjo. Resor za kulturo Študentske organizacije Univerze na Primorskem je v Kopru priredil teden kulture pod naslovom »Kultura raztura«, ki se je že iztekel. Štafeto pa je prevzela Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki pri približno devetkrat večjem proračunu lahko že sedmič po vrsti organizira cel mesec kulture za študentske elitiste, snobe, ljubitelje, radovedneže, kreativce in improvizatorje. Študentski mesec kulture letos poteka pod geslom »Skulturaj se!« 
Prejšnji torek se je eden izmed treh menijev v menzi študentskega naselja kitil z laskavim nazivom »Pustni krožnik«. Jasno, legendarna prehranjevalnica v Rožni dolini je skušala svojim jedcem pričarati nekoliko prazničnega vzdušja. Maškare, pa tudi civili, so se tako lahko nasitili s klasično slovensko košto v obliki matevža, zelja in klobase. Da so nekaj pusta-hrusta v usta dobili tudi oni, ki so otepali purana oziroma vegeterijanski meni, pa so kajpada poskrbeli krofi kot posladek. In zakaj obujamo več kot teden dni star jedilni list? Zato, ker je še nedolgo nazaj kazalo, da se bodo lahko študenti glede prehranjevanja na bone v sedanji obliki obrisali okoli ust. Vlada je namreč grozila, da bo spremenila sistem subvencioniranja študentske prehrane, toda prav pustni torek je prinesel preobrat. Študentske pustne šeme se bodo »hopsasa, drajsasa« še naprej lahko sitile po ugodnih cenah … 
Bolonjska reforma je v slovensko visoko šolstvo prinesla upanje, da bomo v prihodnje s sodelovanjem z delodajalci končno izobraževali kadre, ki bodo zapolnili luknje na trgu delovne sile. S tem pa je tudi aktualni minister za visoko šolstvo dobil zanos, da na mile viže promovira naravoslovno-tehniške smeri, saj naj bi bili to trenutno najbolj ogroženi poklici v Sloveniji. Prevečkrat pa se zgodi, da marsikateri naravoslovec, tehnik in tudi kakšen drug diplomant kljub zaželenosti njegove izobrazbe, ni vreden počenega groša ... 
S predstavnikoma Društva študentov kulturologije Kult.co premlevamo slovensko študentsko kulturološko sceno, kajpada pa bomo kakšno rekli tudi o širših študentskih in kulturoloških problematikah. V studiu gostimo Roka Govednika, predsednika društva študentov kulturologije in Tajo Topolovec, članico upravnega odbora ter urednico kulturološkega časopisa Lokolom. 
Ekonomska fakulteta v Ljubljani je jeseni slavila 60-letnico obstoja. Ob tem dogodku so pripravili kar nekaj prireditev, predvsem so veliko promovirali kakovost svojih programov, katero naj bi jim zagotavljala tudi EQUIS akreditacija, ki jo premorejo edini v Sloveniji. Tudi o tem smo se pogovarjali z dekanom Ekonomske fakultete prof. dr. Maksom Tajnikarjem, s katerim smo primarno govorili o dilemah slovenskega visokega šolstva. Tajnikar ni skoparil s kritikami bolonjske reforme na Slovenskem, veliko je imel povedati glede visokošolskega ministra dr. Jureta Zupana, spregovoril je tudi o morebitni delitvi Univerze v Ljubljani na naravoslovni in družboslovni del.