... ŠOS podprl zakon o štipendiranju ...
... delodajalci slabo poznajo bolonjsko reformo ...
... o povezovanju univerz in podjetij govorili tudi v Bruslju ...
... zaključil se je mednarodni festival Kalidays’06 ...
>>
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Ko je bila Andreja Kocijančič junija 2005 kot prva ženska v zgodovini Univerze v Ljubljani izvoljena za rektorico, je to pomenilo kar malo presenečenje. V drugem krogu volitev je ugnala Ivana Lebana, tedaj tudi prorektorja Univerze, odločilni pa naj bi bili glasovi študentov. Torej »ceha«, ki je najbolj neposredno odvisen od vodenja visokošolske institucije, na kateri se izobražuje. So lahko danes študenti, in seveda tudi drugi, zadovoljni s svojo rektorico? 
Že vrabci na strehi čivkajo, da je brezskrbno zaposlovanje vzelo slovo s socializmom. S prihodom kapitalizma se je v sanje študentov prikradla mora o iskanju redne in dobre službe. Nihče več ne zagotavlja, da bo papir dovolj za sanjsko službo. Delodajalci hočejo veliko več kot le šolane ljudi, ki vedo kaj je treba narediti, ne vedo pa, kako. O tem in še čem so minuli teden govorili tudi na Fakulteti za družbene vede, na kateri se je odvijal celodnevni dogodek Zaposlitveni most. (Tjaša P.) 
Letošnjih študentskih volitev v Ljubljani se je udeležilo le 12 odstotkov študentov. Tako nizka volilna udeležba daje že dovolj jasen odgovor o tem, kakšno je mnenje študentov o študentski politiki. Še bolj jasni in zgovorni pa so konkretni odgovori študentov na to vprašanje. 
Študentsko politiko v Ljubljani bo, kot vse kaže, tudi naslednji dve leti krojila Samostojna akademska skupina – SAS. Tako je odločila peščica oziroma borih 12 odstotkov študentov. Neuradni volilni rezultati kažejo, da bo imela skupina SAS večino poslancev v študentskem zboru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. S strani "oranžne" in "modre" volilne skupine smo zbrali povolilne ocene in napovedi. 
Letošnje študentske volitve v Ljubljani so tako rekoč sovpadale z lokalnimi volitvami na slovenskem nivoju. 24. in 25. oktobra se je na 30 visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani za naklonjenost okoli 60 tisoč študentov potegovalo 221 kandidatov. V začetku tedna so objavili prve neuradne rezultate, ki nakazujejo, da se v vrhu ŠOU v Ljubljani ne obetajo pretirane spremembe. Kot kaže, bo večino v študentskem parlamentu, ki bo kasneje izvolil novo predsedstvo, še naprej obdržala Samostojna akademska skupina – SAS, ki je dobila 24 od 45 poslanskih mest. 
Na nekaterih slovenskih fakultetah se je letos vpisala že druga generacija bolonjskih študentov. Tako je tudi na Fakulteti za družbene vede. Kako bolonjski študij poteka v praksi, vedo najbolje povedati študenti. Pogovarjali smo se s študentko Mašo Pelko, ki na Fakulteti za družbene vede študira kadrovski menedžment. 
V Sloveniji kampanja pred lokalnimi volitvami prihaja v sklepno fazo. Dežela je preplavljena z nebulozami od plakatov in letakov vseh mogočih kandidatov in list. Prava poslastica za »fene« so medijska soočenja, ki bolj spominjajo na cirkus kot na resno izmenjavanje mnenj. Natančnega podatka, koliko študentk in študentov se poteguje za sedeže v občinskih in mestnih svetih ni, zagotovo pa s statusom študenta nihče ne kandidira za župana. Kar pa ne pomeni, da študentska srenja ni vpletena v predvolilna dogajanja ... 
Med predstavniki študentov in vlado je odprtih že kar nekaj bojišč. V zadnjem času tako veliko prahu dviguje visokošolska novela. Študente že kar nekaj časa vznemirja tudi vladno spreminjanje področja študentskega dela. Sedaj pa se je med vlado in Študentsko organizacijo Slovenije - ŠOS odprla nova fronta. Tokrat je predmet spora vprašanje subvencionirane študentske prehrane. 
Pa se je začelo: še eno študijsko leto na sončni strani Alp. Bruci so nabrusili možgane in želodce, absolventi se zdravijo po komercialni ekskurziji na grške otoke, kaj hudega ni niti tistim v vmesnih letnikih. No, izredni študenti morajo sicer za letnik študija plačati tudi do pol milijona, vendar, bodo rekli nekateri hladnokrvneži: sami so si krivi! Da, da, res je osladno študentsko življenje na Slovenskem, in to navkljub poskusom vlade, da med sladkarije vmeša tudi kakšno grenko pilulo. Toda, začetek novega študijskega leta je bil tako pompozen, kot da slovenska »omladina« še vedno živi v času velikega Tita, in ne v realizmu Janeza Janše. 
Prvi dan novega študijskega leta se je za bruce s FDV začel precej glamurozno. Še preden so se mladi nadebudneži zavedli, v kaj so se spustili, so jim oči lahko počivale na lepih in še nerazdevičenih novih predavalnicah. Jasni pogled so jim na dan otvoritve med drugim zameglili tudi visoki gostje, povabljeni na otvoritev novih prostorov. (Tjaša P.) 
Verižno reakcijo slabe volje pri študentih je v zadnjih tednih sprožil omejen in neomogočen dostop do interneta na Fakulteti za družbene vede. V večini računalniških učilnic in tudi v knjižnici je dostop do spleta omogočen le z vnosom uporabniškega imena in gesla, do katerega pa so upravičeni le študentje Fakultete za družbene vede. (Tjaša P.) 
Za študijsko leto 2006/2007 je Univerza v Ljubljani določila nov cenik, ki ga morajo izvajati vse članice Univerze. Študente in tudi nekatere fakultete je v začetku precej zmedla 13. točka tega cenika. Ta določa plačilo zagovora diplomske naloge za osebe brez statusa. Na Filozofski fakulteti so tako sprva precej prestrašili študente, ki bodo letos izgubili status in še niso oddali diplome. Pojasnjevali so jim namreč, da bodo morali za zagovor diplome plačati dobrih 125 tisoč tolarjev. Take informacije so sprva dajali tudi študentom, ki bodo letos izgubili status, vendar imajo razen diplome opravljene že vse študijske obveznosti. Študente je zadeva seveda precej razburila. 
Študentsko delo, ki za marsikaterega študenta predstavlja dodaten vir preživljanja, želi vlada zmanjšati oziroma ga bolj kontrolirati. Smešno pri predlogih reform in pri nekaterih že sprejetih zakonih je predvsem to, da spreminjajo malo. Pri tem so na slabšem študenti in ne tisti brez statusa, ki študentske napotnice izrabljajo zato, da se izogneju davku. 
Mitja Mastnak je doma iz Šentjurja pri Celju. Trenutno je postdoktorski študent matematike v Muenchnu. Veda, ki je velikemu odstotku populacije vse prej kot v veselje, je Mastnaku spremenila življenje. Leta 1993 je kot gimnazijec na matematični olimpijadi v Istanbulu osvojil bronasto priznanje. Kar nekako samoumevno se mu je zdelo, da se je odločil za študij matematike na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral v rednem času. Ker je študij končal s povprečno oceno nekaj čez 9, je bil tudi podiplomski študij skorajda samoumeven. Mastnaku se je ponudila možnost, da odide študirat v Kanado, na univerzo v mestu Halifax. 
Kar smo napovedovali že v začetku avgusta se je v petek tudi dokončno uresničilo: Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ni uspelo zbrati 40.000 podpisov, s katerimi bi sprožila postopke za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu. V sredo zvečer so v glavno pisarno Državnega zbora sicer prinesli 47.750 podpisov, vendar z veliko lepotno napako: le 12.996 jih je bilo overjenih na upravnih enotah, preostanek pa so ŠOS-ovci zbrali preko posebnih obrazcev, dostopnih na internetu. Kljub očitkom, da je zdajšnje zbiranje referendumskih podpisov v nasprotju z ustavo in grožnjami s pobudo o ustavni presoji novele zakona o visokem šolstvu, je nesporno dejstvo, da je slovenska študentska politika še enkrat več »popušila«!