Univerzitetna in študentska srenja se več ali manj še vedno nahajata v poletni prestavi. »V leru«, torej. Počasi se sicer približujejo jesenski izpitni roki, trenutna glavna birokratska preokupacija vsaj nekaterih študentov pa je prijavljanje za vselitev oziroma za podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Rok za oddajo prošnje za prvi sprejem se izteče že jutri, za podaljšanje pa je mogoče zaprositi do 21. avgusta. Še en avgustovski datum bi moral biti za slovensko študentarijo pomemben: 30. 8. se namreč izteče rok, do katerega bo jasno, ali bo prišlo do razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu. Zadeva zveni resno in pomembno, vendar je vse prej kot takšna. Zgodbi o nekakšnem »študentskem referendumu« lahko vse bolj pripišemo predpono groteskna! >> | Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Največ slovenske študentske raje se, tako kot siceršnje jedro nacije, sredi julija nahaja na širnih obalah jadranskih. Tisti, ki ne letujejo bržkone uživajo tudi kako drugače, v najslabšem primeru so vsaj na domači košti v rodni jim grudi. No, seveda ne kaže tako na splošno sklepati in komu delati krivice; nedvomno niso redki niti študenti, ki kljub poletju potijo krvavi pot, bodisi v študijske bodisi v delovne namene. No, med slednje lahko uvrstimo tudi študentske politike, ki jim vlada ni privoščila počitka. Po današnjem sestankom pri premieru Janši, ki se je začel točno opoldne, bodo tudi v Študentski organizaciji Slovenije lahko nekoliko umirili konje in v miru pripravljali strategijo za nadaljnje jesenske boje. 
Poletje običajno ni ravno čas, ko bi si belili glave s študentsko problematiko, vendar je letos drugače. Vladni napad na študentarijo je v zadnjih mesecih doživel vrhunec in se je s spreminjanjem zakonodaje zavlekel tudi v julij. Kolateralno škodo vladnega valjanja je doživela tudi Študentska organizacija Slovenije, ki ji premier Janša po propadlih pogajanjih ni priznaval legitimnosti, kapljo čez rob pa so pomenile ne preveč uspešne majske demonstracije. Miha Ulčar je moral zapustiti predsedniško mesto, ŠOS pa je minulo sredo vendarle dobil novo vodilno ime. Na skupščini so predstavniki vseh štirih entitet ŠOS-a za predsednico potrdili Sašo Albreht, s katero se danes pogovarjamo o aktulnih študentskih problematikah. 
Večina študentarije je te dni že na počitnicah in veselo razmišlja o tem, kako ubiti poletne dni. Na drugi strani si študentski funkcionarji belijo glave, kako bi še bilo mogoče oponirati vladi. Ta je v minulem tednu preko parlamentarne večine študentskem organiziranju bržkone že zadala smrtni udarec. Poslanci so v sredo sprejeli novelo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v četrtek pa še spremembe Zakona o visokem šolstvu. Na kratko to pomeni, da se najbrž obeta propad študentskih servisov in drastično zmanjšanje sredstev za študentske organizacije. Slaba tolažba je dejstvo, da vsaj zaenkrat še ne bo prišlo do ukinitve študentskega dela, kakor naj bi ostali brezplačni tudi obe stopnji študija po bolonjsko. ŠOS naj bi danes dobil novo predsednico, Sašo Albreht, ki bo Janezu Janši kojci odnesla legitimno "ljubezensko pismo" slovenskih študentov ... 
Žiga žiga poje vladna žaga tudi na slovenski visokošolski in študentski sceni. Kot je znano, so pred 14 dnevi mariborski študentski poslanci dali nezaupnico Mihi Ulčarju in tako se je začelo iskati njegovega naslednika. Očitno pa dolgotrajna nategovanja med študenti in vlado niso v nemilost postavila zgolj študentskih funkcionarjev. Pojavljajo se namreč vedno bolj glasne govorice, da je v vrsti za odstrel tudi minister za visoko šolstvo Jure Zupan. Vse bolj tudi kaže, da bodo študentske organizacije ostale brez sredstev z naslova študentskega dela, s čemer so ogrožene neodvisna kulturna, glasbena in športna dejavnost ... 
Študentske izmenjave veljajo za zelo priljubljeno "ekshibicijo". Koliko pa v resnici služijo svojemu poslanstvu? Mladi res pridobijo nova znanja, opravijo nekatere izpite ali pa gre prej za subvencioniran "turizem", ki predvsem zaradi jezikovnih preprek ne more prinesti rezultatov? 
Minuli četrtek se je na seji študentskega zbora ŠOU v Mariboru zgodilo tisto, kar smo napovedovali že cel prejšnji teden. Miha Ulčar ni dobil podpore mariborskih študentskih poslancev za še en mandat predsednikovanja Študentski organizaciji Slovenije-ŠOS. Za Ulčarja je glasovalo le šest, nasprotovalo pa mu je 14 poslancev. Poznavalci si niso edini ali gre za presenetljivo ali pravzaprav kar pričakovano odločitev, kakor tudi ni povsem jasno, kakšno je politično ozadje mariborske odločitve. So posredovale »vladne lovke« ali pa študentski poslanci v Mariboru res zmorejo toliko pokončnosti, da so Ulčarju dali nezaupnico, ker jih, preprosto, ni prepričal? 
Nekaj dni po ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki je nastala iz visokošolske ustanove Politehnike, smo se pogovarjali s prvim predsednikom četrte slovenske univerze, Danilom Zavrtanikom. Pobarali smo ga tako o usmeritvah Univerze na Primorskem, kot tudi o aktualnih slovenskih univerzitetnih in študentskih problematikah. 
Na Univerzi v Ljubljani v zadnjem mesecu sprejemajo, spreminjajo in prilagajajo Strategijo za obdbobje 2006-2009. Razvojna strategija naj bi posodobila delo na Univerzi in postavila temelje za prihodnost. Pozitivni in učinkoviti cilji, ki jih strategija prinaša, pa na zadnji seji niso navdušili članov senata. Povzetek pripomb, predlogov in komentarjev na osnutek je bil tako dolg, da so se odločili, da bodo imeli kar tri dodatne sestanke s članicami Univerze v Ljubljani in enega s predsedniki komisij ter študentskim svetom. 
Očitno je pet pred dvanajsto vendarle prišlo do preobrata v pogajanjih med študenti in vlado. Včerajšnja peta izvedba pogajanj o sklenitvi »mirovnega sporazuma«, je uradno prinesla sicer le nekaj pozitivnih namigov, dejstvo, da obe strani do ponedeljka ne dajeta podrobnih izjav, pa kaže na to, da se v zakulisju konkretno lobira in išče konsenz. Kdo bo pridobil in kdo izgubil? 
Maj je, kako slučajno, najbolj cvetoči študentski mesec. V ponedeljek so se začele Majske igre, včeraj je potekala študentska tržnica, drug teden se obeta shod na Rožniku. Skratka, tako cvetoče in tekoče, da je že kar osladno. Da je vendarle v ozadju vsaj malo adrenalina, skrbi bockanje študentov z vlado okrog napovedanih gospodarskih in socialnih reform, ki naj bi krepko klestile tudi po študentskih pravicah. Študentska organizacija Slovenije v to svrho za 24. maj napoveduje množične demonstracije. 
Slovenski študent, ki naj bi predstavljal nesojeno mlado inteligenco in zagotovil svetlo prihodnost državi, se ponavadi, ko pride v Ljubljano in prvič okusi sladkost svobode brez starševske avtoritete, spremeni v eno navadno uživaško opico. Univerza kot predstavnica širokega spektra razmišljanja in kritike je zgolj še romantična predstava. 
Dolenjska, kot ena gospodarsko močnejših regij v Sloveniji, očitno zadnja leta doživlja razcvet, saj se je znašla sredi uresničitve velikih projektov, ki bodo še dodatno pospešili njen razvoj. Na Dolenjskem so sredi pospešene gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb, v nekaj mesecih se pričakuje tudi začetek delovanja novoustanovljenega novomeškega gledališča. A to še ni vse. Na Dolenjskem imajo v načrtu še en velik projekt: ustanoviti želijo Univerzo v Novem mestu.