Med predstavniki študentov in vlado je odprtih že kar nekaj bojišč. V zadnjem času tako veliko prahu dviguje visokošolska novela. Študente že kar nekaj časa vznemirja tudi vladno spreminjanje področja študentskega dela. Sedaj pa se je med vlado in Študentsko organizacijo Slovenije - ŠOS odprla nova fronta. Tokrat je predmet spora vprašanje subvencionirane študentske prehrane. >>LucijaD, komentarji
Pa se je začelo: še eno študijsko leto na sončni strani Alp. Bruci so nabrusili možgane in želodce, absolventi se zdravijo po komercialni ekskurziji na grške otoke, kaj hudega ni niti tistim v vmesnih letnikih. No, izredni študenti morajo sicer za letnik študija plačati tudi do pol milijona, vendar, bodo rekli nekateri hladnokrvneži: sami so si krivi! Da, da, res je osladno študentsko življenje na Slovenskem, in to navkljub poskusom vlade, da med sladkarije vmeša tudi kakšno grenko pilulo. Toda, začetek novega študijskega leta je bil tako pompozen, kot da slovenska »omladina« še vedno živi v času velikega Tita, in ne v realizmu Janeza Janše. 
Prvi dan novega študijskega leta se je za bruce s FDV začel precej glamurozno. Še preden so se mladi nadebudneži zavedli, v kaj so se spustili, so jim oči lahko počivale na lepih in še nerazdevičenih novih predavalnicah. Jasni pogled so jim na dan otvoritve med drugim zameglili tudi visoki gostje, povabljeni na otvoritev novih prostorov. (Tjaša P.) 
Verižno reakcijo slabe volje pri študentih je v zadnjih tednih sprožil omejen in neomogočen dostop do interneta na Fakulteti za družbene vede. V večini računalniških učilnic in tudi v knjižnici je dostop do spleta omogočen le z vnosom uporabniškega imena in gesla, do katerega pa so upravičeni le študentje Fakultete za družbene vede. (Tjaša P.) 
Za študijsko leto 2006/2007 je Univerza v Ljubljani določila nov cenik, ki ga morajo izvajati vse članice Univerze. Študente in tudi nekatere fakultete je v začetku precej zmedla 13. točka tega cenika. Ta določa plačilo zagovora diplomske naloge za osebe brez statusa. Na Filozofski fakulteti so tako sprva precej prestrašili študente, ki bodo letos izgubili status in še niso oddali diplome. Pojasnjevali so jim namreč, da bodo morali za zagovor diplome plačati dobrih 125 tisoč tolarjev. Take informacije so sprva dajali tudi študentom, ki bodo letos izgubili status, vendar imajo razen diplome opravljene že vse študijske obveznosti. Študente je zadeva seveda precej razburila. 
Študentsko delo, ki za marsikaterega študenta predstavlja dodaten vir preživljanja, želi vlada zmanjšati oziroma ga bolj kontrolirati. Smešno pri predlogih reform in pri nekaterih že sprejetih zakonih je predvsem to, da spreminjajo malo. Pri tem so na slabšem študenti in ne tisti brez statusa, ki študentske napotnice izrabljajo zato, da se izogneju davku. 
Mitja Mastnak je doma iz Šentjurja pri Celju. Trenutno je postdoktorski študent matematike v Muenchnu. Veda, ki je velikemu odstotku populacije vse prej kot v veselje, je Mastnaku spremenila življenje. Leta 1993 je kot gimnazijec na matematični olimpijadi v Istanbulu osvojil bronasto priznanje. Kar nekako samoumevno se mu je zdelo, da se je odločil za študij matematike na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral v rednem času. Ker je študij končal s povprečno oceno nekaj čez 9, je bil tudi podiplomski študij skorajda samoumeven. Mastnaku se je ponudila možnost, da odide študirat v Kanado, na univerzo v mestu Halifax. 
Kar smo napovedovali že v začetku avgusta se je v petek tudi dokončno uresničilo: Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ni uspelo zbrati 40.000 podpisov, s katerimi bi sprožila postopke za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu. V sredo zvečer so v glavno pisarno Državnega zbora sicer prinesli 47.750 podpisov, vendar z veliko lepotno napako: le 12.996 jih je bilo overjenih na upravnih enotah, preostanek pa so ŠOS-ovci zbrali preko posebnih obrazcev, dostopnih na internetu. Kljub očitkom, da je zdajšnje zbiranje referendumskih podpisov v nasprotju z ustavo in grožnjami s pobudo o ustavni presoji novele zakona o visokem šolstvu, je nesporno dejstvo, da je slovenska študentska politika še enkrat več »popušila«! 
Univerzitetna in študentska srenja se več ali manj še vedno nahajata v poletni prestavi. »V leru«, torej. Počasi se sicer približujejo jesenski izpitni roki, trenutna glavna birokratska preokupacija vsaj nekaterih študentov pa je prijavljanje za vselitev oziroma za podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Rok za oddajo prošnje za prvi sprejem se izteče že jutri, za podaljšanje pa je mogoče zaprositi do 21. avgusta. Še en avgustovski datum bi moral biti za slovensko študentarijo pomemben: 30. 8. se namreč izteče rok, do katerega bo jasno, ali bo prišlo do razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu. Zadeva zveni resno in pomembno, vendar je vse prej kot takšna. Zgodbi o nekakšnem »študentskem referendumu« lahko vse bolj pripišemo predpono groteskna! 
Največ slovenske študentske raje se, tako kot siceršnje jedro nacije, sredi julija nahaja na širnih obalah jadranskih. Tisti, ki ne letujejo bržkone uživajo tudi kako drugače, v najslabšem primeru so vsaj na domači košti v rodni jim grudi. No, seveda ne kaže tako na splošno sklepati in komu delati krivice; nedvomno niso redki niti študenti, ki kljub poletju potijo krvavi pot, bodisi v študijske bodisi v delovne namene. No, med slednje lahko uvrstimo tudi študentske politike, ki jim vlada ni privoščila počitka. Po današnjem sestankom pri premieru Janši, ki se je začel točno opoldne, bodo tudi v Študentski organizaciji Slovenije lahko nekoliko umirili konje in v miru pripravljali strategijo za nadaljnje jesenske boje. 
Poletje običajno ni ravno čas, ko bi si belili glave s študentsko problematiko, vendar je letos drugače. Vladni napad na študentarijo je v zadnjih mesecih doživel vrhunec in se je s spreminjanjem zakonodaje zavlekel tudi v julij. Kolateralno škodo vladnega valjanja je doživela tudi Študentska organizacija Slovenije, ki ji premier Janša po propadlih pogajanjih ni priznaval legitimnosti, kapljo čez rob pa so pomenile ne preveč uspešne majske demonstracije. Miha Ulčar je moral zapustiti predsedniško mesto, ŠOS pa je minulo sredo vendarle dobil novo vodilno ime. Na skupščini so predstavniki vseh štirih entitet ŠOS-a za predsednico potrdili Sašo Albreht, s katero se danes pogovarjamo o aktulnih študentskih problematikah. 
Večina študentarije je te dni že na počitnicah in veselo razmišlja o tem, kako ubiti poletne dni. Na drugi strani si študentski funkcionarji belijo glave, kako bi še bilo mogoče oponirati vladi. Ta je v minulem tednu preko parlamentarne večine študentskem organiziranju bržkone že zadala smrtni udarec. Poslanci so v sredo sprejeli novelo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v četrtek pa še spremembe Zakona o visokem šolstvu. Na kratko to pomeni, da se najbrž obeta propad študentskih servisov in drastično zmanjšanje sredstev za študentske organizacije. Slaba tolažba je dejstvo, da vsaj zaenkrat še ne bo prišlo do ukinitve študentskega dela, kakor naj bi ostali brezplačni tudi obe stopnji študija po bolonjsko. ŠOS naj bi danes dobil novo predsednico, Sašo Albreht, ki bo Janezu Janši kojci odnesla legitimno "ljubezensko pismo" slovenskih študentov ... 
Žiga žiga poje vladna žaga tudi na slovenski visokošolski in študentski sceni. Kot je znano, so pred 14 dnevi mariborski študentski poslanci dali nezaupnico Mihi Ulčarju in tako se je začelo iskati njegovega naslednika. Očitno pa dolgotrajna nategovanja med študenti in vlado niso v nemilost postavila zgolj študentskih funkcionarjev. Pojavljajo se namreč vedno bolj glasne govorice, da je v vrsti za odstrel tudi minister za visoko šolstvo Jure Zupan. Vse bolj tudi kaže, da bodo študentske organizacije ostale brez sredstev z naslova študentskega dela, s čemer so ogrožene neodvisna kulturna, glasbena in športna dejavnost ...