Samo v zadnjih nekaj mesecih se je protiimigrantska politika v Evropi močno zaostrila. Očitno je, da ideje človekovih pravic, svobode, enakopravnosti in druge floskule na katerih temelji predstava sodobne Evrope, nekje na poti h konkretnim praksam izzvenijo. S problemom tujstva in državljanstva se ukvarja tudi teoretičarka kozmopolitstva Seyla Benhabib v svoji knjigi Pravice drugih, ki je nedavno izšla v zbirki Temeljna dela. >>

“Via Negativa odpira polje, zaradi katerega pri nas gledališče ne bo več enako, kot je bilo doslej.” zapiše Rok Vevar. Poglobljena monografska analiza projekta, kakršno ponuja Maskin zbornik Ne, Via Negativa, je tako nadvse dobrodošla... >>

Knjiga Sir in črvi je delo, ki klasično zgodovino obrne na glavo in na ljudsko kulturo pogleda iz heretično svežega zornega kota. Podkurila bo gorečega in tudi mlačnega humanista, saj lahko univerzalnost zgodbe o revolucionarnem mlinarju spravi v reflektivni galop prav vsake možganske končiče. Tanka knjižica s kleno pripovedovalsko noto odpira svet 16. stoletja, kot ga je doživljal furlanski mlinar, ki je s svojimi zamislimi šel tako daleč, da je za njegovo usmrtitev posredoval sam papež. >>

V današnjem prispevku bomo pod radijsko-analitični drobnogled skušali postaviti tip diskurza, ki ga v svojem zapisu proizvaja James Fulcher, pri čemer pa se nam bo razkrila tako njegova lastna subjektivacijska pozicija, kot tudi način proizvajanja resničnosti s strani diskurza, kakršnega avtor vzpostavlja v svoji kratki monografiji z naslovom "Kapitalizem: zelo kratek uvod". >>

»Moja filozofska idiosinkrazija mi je že zelo zgodaj nakopala kopico nevšečnosti. Nenehno so mi očitali neumnost, zelo pogosto lahkomiselnost, trmoglavost in nepopoboljšljivost. A niti zmerjanje niti najhujše grobosti me niso ozdravili mojih tegob. Dosegli so le to, da sem pričel gojiti zelo slabo mnenje o svojih duševnih sposobnostih, ki me je toliko bolj tlačilo, ker je bilo povezano z gorečim poželenjem po filozofskih uvidih.«
Friederich Henrich Jacobi >>

Francoska filozofinja Sarah Kofman v svoji knjigi Zadušene besede, izdane pri založbi Hyperion, s poetsko-filozofskim načinom pisanja, zagovarja tezo, da o Auschwitzu in po Auschwitzu ni mogoča več nobena pripoved, če pod pripovedjo razumemo pripovedovanje zgodovine dogodkov, ki ima smisel. >>

Pri založbi Krt, kjer je knjiga še vedno orožje, je nedavno tega izšla po debelosti knjižica z naslovom »Hladne intimnosti« ali v podnaslovu »Oblikovanje čustvenega kapitalizma«. Slednja opredelitev je za odtenek oprijemljivejša in nadvse mikavna glede na težave našega časa. Poleg tega priča o smeri naporov Eve Illouz, izraelske avtorice, po izobrazbi in stroki sociologinje na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. >>

Barviti stoli Mestnega muzeja so ta torek gostili pestro druščino arhitektov, študentov, profesorjev in humanistov. Poslušali so predavanja v organizaciji Kulturno umetniškega društva Obrat, ki so potekala pod zvenečim naslovom »Prostorske prakse in politike II«. >>

Društvo za širjenje filmske kulture KINO! je nedavno izdalo slovenski prevod najpomembnejših člankov francoskega filmskega kritika in teoretika Andréja Bazina. Zbornik Kaj je film? sestavljajo besedila, ki naslavljajo štiri temeljna področja Bazinove misli o filmu: ontologijo fotografske podobe, film v razmerju do drugih umetnosti, sociologijo filma in estetiko italijanskega neorealizma. >>

Zadnja knjiga Renate Salecl nosi navidezno enostaven naslov Izbira. V svežem slovenskem prevodu vas še topla po pravkaršnjem tisku čaka na knjižnih policah potem, ko so jo urno prevedli iz angleškega izvirnika. V knjigi Izbira vam bo avtorica vešče nizala argumente, da danes živimo v času neizprosne izbire nepotrpežljivega kapitala. Vsekakor gre za knjigo, ki jo velja vzeti v roke v času veselega decembra in glavobolov, ki nam ga povzročajo mrzlični nakupi daril za naše drage in manj drage obdarovalce. >>

V tokratni Humanistiki prebiramo in aktualiziramo knjigo znane antropologinje Mary Douglas z naslovom Čisto in nevarno. Ob tem pa trdimo, da bi bilo dandanes bolje kot trobiti o umazani politiki, politizirati umazanijo samo. In da, ob branju Douglasove bomo nemara končno prisluhnili tudi Žižku, ko pred kupom smeti izjavlja, da morajo pravi ekologi kot prvo ljubiti ravno – smeti. >>

Čeprav prvi zvezek Arktičnih perspektiv ne deluje kot klasična arhitekturna slikanica, boste v njem našli drobce, eseje, primere in prebliske arhitektov, kustosov, etnologov in drugih teoretikov. Dokazal vam bo, da mobilna arhitektura ni le utopija, ne le avantgarda, ampak je v spremenjenih razmerah sodobne geopolitične realnosti nuja, v katero mora zagristi arhitektura. >>

Odgovor na vprašanje, kako misliti dispozitiv, je prejšnji ponedeljek poskušal poiskati Rastko Močnik, ki je v Cankarjevem domu predaval na tematiko emancipacijskih strategij znotraj estetskega dispozitiva sodobnosti.
Vendar je bil poglavitni problem Močnikovega predavanja v tem, da se prepotrebne teoretske razdelave koncepta dispozitiva sploh ne loti, na ta način pa tudi prikaz emancipacijskih strategij in subjekta veselja ostane pavšalen in nedorečen. >>

Ime George Monbiot je v slovenski medijski soteski odmevalo, ko se je na predstavitev prevoda svoje knjige »Vroče« v Ljubljano iz Londona pripeljal z vlakom. Namesto na trkanje slabe vesti z visokimi moralnoetičnimi imperativi, se okoljski aktivist Monbiot nad globalno osnesnaževanje okolja spravi z argumenti, dejstvi in tudi lastnim zgledom. Dvodnevno potovanje z vlakom daje slutiti, da gre za aktivista, ki misli resno. Naposled tudi slabe novice vedno pridejo prehitro.
>>

Nefomalna aktivistična skupina iz-hod je v poletnih mesecih peš prekrižarila Slovenijo. Romali sicer niso po ravno svetih krajih, temveč po totalnih institucijah – norišnicah, zaporih in azilih za tujce, in pri tem poizkušali spodbuditi proces dezinstitucionalizacije, ki je v Sloveniji precej počasen. O samem poteku in izteku projekta Iz-hod smo na valovih Radia Študent že poročali, tako da se bomo tokrat poizkušali skoncentrirati bolj na problemski polje, ki ga je projekt odprl. >>

V projektu "Zelena luč" so idejni avtorji ter plesni izvajalci izkoristili prezrt in neizkoriščen prostorski potencial prehodov za pešce. Vsakodnevno in mehanizirano prečkanje ceste, ki vam ga sicer časovno omejuje prometna signalizacija, pa vseeno ni zamejeno s pravili načina izvedbe prehajanja na »drugo stran«. Ko zebraste linije nepričakovano postanejo hipni prostor koreografiranega gibanja, mimoidoči nenadoma postanejo gledalci. Tudi suhoparne uredbe so lahko zanimiv vir navdiha.
>>

Nedavno je minilo 90 let od ustanovitve Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Ob tej priložnosti se je vodstvo fakultete odločilo za izdajo zbornika, ki bo obeležil mali veliki jubilej, z naslovom Pogledi - Humanistika in družboslovje v prostoru in času. Prisluhnite kaj se skriva pod sicer zanimivim naslovom. >>

V tokratni Humanistiki smo se ukvarjali z delom z naslovom »Disciplina kot pogoj svobode«, filozofinje in sociologinje Renate Salecl, ki je letos v ponatisu izšlo pri založbi Krtina. Z drugo, popravljeno izdajo, je delo v luči njegovega prvotnega nastanka moč brati tudi kot konceptualno orodje s konca osemdesetih, s katerim si danes v dobi t.i. »tiranje svobode« s paradoksno zvenečim naslovom knjige še vedno lahko obetamo kritično refleksijo vzgoje, zapora ter šole v družbi poznega kapitalizma. >>

Prav prikladno sta se izjemoma združili reviji MASKA in AMFITEATER - ter tako praktično podali primer, o katerem razglablja eden izmed člankov v tokratni številki izdaje.

"O procesih dela in sodelovanja v sodobnih scenskih umetnostih" bo govora ... >>

Dobro poznavanje celotnega problemskega polja filozofije je skorajda nemogoče, je pa koristno vsaj obrobno poznavanje vsake izmed filozofskih disciplin ter smeri in za ta namen še kako prav pridejo različni celostni pregledi, uvodi, priročniki, vstopi, povzetki ali zgodovinski prikazi, ki si naložijo nič kaj lahko nalogo razumljivega povzemanja najpomembnejših filozofskih dognanj. Nekaj podobnega je poizkusil storiti tudi Nigel Warburton v delu Filozofija - Temeljna spoznanja. >>

Povod za pričujoče delo je bilo povabilo Ranciére-u, da naj odpre razmišljanja, ki jih je neka umetniška akademija na osnovi idej iz njegovega znamenitega »Nevednega učitelja« posvetila gledalcu. >>

Trenutne gospodarske bilance so vsekakor primer čas za razmislek o perspektivi, ki jo ponuja realnost obstoječega sistema. Zadovoljivega, predvsem pa primernega odgovora s strani klasičnih družbenih analiz ne gre pričakovati. Dejstvo, da je svetovno prizorišče bolj kot radikalnih strukturnih sprememb deležno estetskih neoliberalnih korekcij, priča o aktualnosti in nuji alternativnih paradigem. Mednje se zagotovo umešča Evrocentrizem: Kritika neke ideologije Samira Amina. >>

Po nekaj letih zatišja se v slovenski prostor vrača razprava o postfordizmu, ki smo jo sicer natančneje lahko spremljali in preučevali v letu 2004. Tistega leta je namreč Delavsko pankerska univerza organizirala letnik na isto temo, kjer so se zvrstila različna predavanja in branja. Tokrat smo dobili zbornik, ki ga je uredil Gal Krin založili pa so ga na Mirovnem inštitutu. >>

Prejšnji teden je v prostorih Kina Šiške potekal petdnevni pilotski seminar z naslovom »Taktike in prakse« - gonilniki novih medijev, ki ga je organiziral zavod za sodobne umetnosti Aksioma. Skozi serijo predavanj, inštrukcij, delavnic, pogovorov in predstavitev so želeli stopiti korak naproti »demistifikaciji« novomedijske umetnosti. Izhodiščna pozicija seminarja je takorekoč na mestu, saj ima umetniško raziskovanje in eksperimentiranje na polju novih medijev, zaradi nenehnega tehnološkega inoviranja... >>

V tej izdaji smo priča diplomatski dvorni operi konca stare Evrope, holistični študiji človeka fin de siecla v njegovem naravnem zgodovinskem okolju. Glede na avtorjevo prejšnje delo ni nič čudnega, da so viri v glavnem memoaristični, da poudarek leži na opisih posameznih akterjev in da je uporabljeno celo bogastvo anekdotalnega pripovedništva, od Josepha Rotha do Jeana Jauresa. >>

...korporacije vidijo cone kot osvobojena, razdržavljena območja, kjer imajo glavno besedo pravila korporacijske proizvodnje. Vendar to ni le simptom tretjega sveta! Razdržavljenje držav se je predhodno zgodilo v prvem svetu in vsi voditelji od našega lepega Pahorja do Obame zdaj obupano iščejo izgubljene regulativne mehanizme države, ki jih je mehko in neslišno pojedla globalna družba neskončnega proizvajanja... >>

Z mednarodnim praznikom dela se je na nasprotni strani šengenske utrdbe začel krasni socialistični maj, ki ga zaznamuje tretja edicija Subverzivnega filmskega festivala. Letošnji festival zaključuje trilogijo »o političnih in umetniških revolucijah, ki so obeležile 20. stoletje«, z -glede na trenutno globalno in lokalno dogajanje- več kot primernim naslovnim označevalcem, socializmom. >>

Kaj je retencijska histerija? Kaj je aloerotizem? Kaj je dvojna spona? Kaj pomeni afanasis? Kaj je nadzasedba? Kaj predstavlja simbolno? Kaj je pravilo abstinence? Kaj je fobična nevroza? O vsem tem v pričujočem prispevku ne boste izvedeli popolnoma nič, boste pa več o vseh možnih psihoanalitskih terminih zvedeli v delu Bogdana Lešnika - Temelji psihoanalize. >>

Pierre Hadot [Adó] si je nekoč zastavil vprašanje: Kaj je antična filozofija? Leta 1995 je z njim tudi naslovil knjigo, v kateri se je namenil poiskati odgovor in jo od letos lahko zahvaljujoč založbi Krtina prebiramo tudi v slovenščini. Nič nenavadnega ni, da je poldrugo tisočletje po tem, ko je cesar Justinijan zaprl Platonovo Akademijo, antika še kar aktualna. In tudi Hadot s preglednim sprehodom skozi zgodovino antične filozofije v resnici odgovarja na vprašanje: Kaj je filozofija? >>

Knjiga, o kateri bo tekla beseda v tokratni Humanistiki, bi zlahka dolga leta mirno nabirala prah na knjižnih policah, saj gre za delo avtorja, po katerem bi danes težko posegel še tako zagrizen in vsega hudega vajeni »demode« študent filozofije. Vendar je bil zagrebški filozof Vanja Sutlić eden vidnejših heideggerjansko navdahnjenih filozofov s prostora bivše Jugoslavije in se je v lani izdani razpravi »Delo in moč« pri založbi Hyperion rehabilitiral v slovensko govorečo področje. >>