Sretno dijete je izvirni naslov filma, ki si ga od četrtka dalje lahko ogledamo v ljubljanskih kinematografih pod naslovom Otroci sreče. To je tudi naslov ene prvih uspešnic zagrebške zasedbe PRLJAVO KAZALIŠTE iz konca sedemdesetih in besedna zveza, ki po mnenju avtorja filma, političnega novinarja hrvaške televizije IGORJA MIRKOVIĆA, najbolje opisuje njegovo odraščanje na prelomu sedemdesetih v osemdeseta.
V času, ko so plošče in filmi v Jugoslavijo prihajale z neznansko zamudo, je truma bendov, ki je postala znana pod skupno oznako novi val ... (v celoti ...) >>

Kaj reči o glasbi, ki se lahko požene prek praga budnosti in se naseli celo v sanjske podobe in tišino zgodnjega jutra potem? Predvsem, da je evokativna, sugestivna, prostorna. Da s svojo razkosano ubranostjo in neizprosno natančnostjo cilja naravnost v želodec... (več...) >>

»Končno! Po Metallici, skoraj Michaelu Jacksonu in še pred Lennyjem Kravitzem prihaja v naše kraje tudi Donna Summer!« so si dahnili vneti disko privrženci. Razočaranje je moralo biti nepopisno, ko se je izkazalo, da si njeno ime lasti odbiti producent Jason Forrest, zadnji žebelj v krsto entuziazma pa je najbrž zabilo dejstvo, da Jason v svojih glasbenih eksapadah konkretno maliči disko vzorce in da ima z Donno Summer toliko zveze kot Sid Vicious s Frankom Sinatro... (več...) >>

V prvi polovici kratkega, le dobro uro trajajočega nastopa, je bila pozornost usmerjena predvsem k pevki, ki je motivirala publiko ne le s svojimi pevskimi, pač pa tudi komunikacijskimi sposobnostmi in toplino, kateri se je bilo težko upirati. Izbor pesmi je nihal med klasičnim in hard rockom, ozaljšanimi preskoki v blues ali drveči rockenrol, mešanico, ki tako ali tako zaznamuje njihove dosedanje nosilce zvoka. Prehodi so bili fluidni, uigrani, obenem pa vodeni z močjo vokala, da je bilo težko čutiti kakršnokoli razdrobljenost, prej nasprotno. Natančnost in točnost novega, mladega bobnarja Matta, usklajenost z močno, naspidirano kitaro je vodila k stopnjevanju intenzitete, ki je občinstvo spravljala v vedno večje gibanje. >>

Naj takoj povemo – od včerajšnjega nastopa kvarteta TubaTuba smo pričakovali in si obetali več, čeprav je šlo za tiste vrste nastop, ko glasbenikom ni kaj očitati, vendar pa je umanjkala nekakršna iskra, ki bi iz simpatične, izzivalne ter občasno morda tudi rutinsko, a vseskozi kompetentno odigrane godbe ustvarila zaokroženo koncertno doživetje...(več...) >>

The Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet, naše večkratne odrske gostje, so se včeraj oglasile v Kudu z novim imenom in novo-staro zasedbo. Bolj kot njihov že preverjeni energični in eklektični nastop pa nas je tokrat v Kuda zvabila napoved, da bodo po svojem koncertu vsestranske Tiptonke navrgle še jam session s člani Lolite... >>

Tekst recenzije v nadaljevanju... >>

Željni novih glasbenih poslastic smo se deževne noči ravno ob pravem času znašli v tržaškem Teatro Miela, ki vsake toliko postreže z obetajočimi imeni, ki privabijo tudi nemalo 'tumejskih' Slovencev. In imena so res obetala. Radovednost, kako bodo na odru funkcionirali trije kalibri, ki vsak za seboj vlečejo markantne glasbene zabeležke, dosežke in projekte, nas je zvlekla na tvegano hitro vožnjo po zglajeni mokri avtocesti...
(več...) >>