Velika Britanija je te dni ponovno zavita v sramoto, tokrat zaradi poročila komisije pod vodstvom lorda Briana Huttona, ki se je ukvarjala s preiskavo ozadja smrti britanskega strokovnjaka za orožje, Davida Kellyja. Komisija je v svojem poročilu vlado oprostila vseh obtožb, zavedla britansko javnost in zadala krvav udarec neodvisnemu raziskovalnemu novinarstvu na otoku... >>

Organizacija Združenih narodov zadnja leta vse bolj
pospešeno stopa v tako imenovana partnerstva z
največjimi multinacionalnimi korporacijami, med katere
sodijo Nike, Shell, Unocal, Rio Tinto in tako naprej.
To so podjetja, ki v svetu veljajo kot sinonim za
teptanje človekovih ter socialnih pravic in za
brezobzirno uničevanje okolja. Fasada kredibilnosti,
ki obdaja Združene narode, je z vsakim novim
korporativnim partnerstvom čedalje bolj odkrušena ...
>>

Svetovna Banka, ki zvesto služi zgolj interesom velekapitala, je pred par leti sprejela poteze, ki vzpodbujajo privatizacijo in komercializacijo pitne vode. To največ skrbi seveda povzroča v državah tretjega sveta, kjer se ljudje upravičeno bojijo, da si ne bodo več mogli privoščiti piti lastne vode. Korporacijam in njihovim lobistom je uspelo pri Združenih Narodih doseči odločitev, da je voda človeška potreba in človekova pravica. Ste razumeli finto? S potrebami se namreč lahko prosto trguje, medtem ko se s človekovimi pravicami pač ne more... >>

Dve milijardi ljudi nimata zbiralnikov vode, stranišč ali kanalizacije. Nepitna voda je trenutno največji morilec ljudi na svetu. Letno zaradi bolezni povezanimi z uživanjem okužene vode zboli okoli 250 milijonov ljudi, od tega od 5 do 10 milijonov umre. Samo zaradi driske letno umre več kot 2 milijona ljudi. Večina jih je otrok iz barakarskih naselij v tretjem svetu. Filtriranje vode sicer ni tako zahtevno, vendar pa za mnoge revne države iz finančnega vidika ostaja nedostopno.
>>

V torek sta se na prvem programu tukajšnje nacionalne televizije, v »prime-timeu«, takoj po informativnem bloku, ena za drugo zavrteli oddaji, ki sta vsaka iz svojega kota govorili o slovenski politični zgodovini in pričali o njeni aktualni kulturi. Dosje Jožeta Možine je skušal osvetliti fenomen zamolčanih žrtev iz obdobja druge svetovne vojne – predvsem civilnih žrtev partizanskega reovlucionarnega nasilja, četverica gostov pa se je skupaj z voditeljico Pod žarometom potila ob vprašanju, kako priti iz dreka, v katerega je prek hrbtov izbrisanih prebivalcev Slovenije zašla domača politična srenja... >>

Islamska komisija za človekove pravice je v Londonu pripravila kulturno zabavni večer, na katerem je potekala tudi svečana razglasitev trenutno največjih svetovnih 'islamofobov'. Zmagovalce iz različnih kategorij, ki so jih določili muslimanski priseljenci v Veliki Britaniji, je nato izbrala ekipa sodnikov.Večer se je začel z branjem Korana, čemur so sledile glasbene prireditve, komični nastopi, dobrodelna dražba, zaključek pa je seveda bila podelitev islamofobičnih nagrad. Islamska komisija za človekove pravice je z organizacijo prireditve na satiričen način izrazila protest zoper preganjanje Muslimanov in demonizacijo Islama po začetku vojne proti terorizmu... >>

Taktike lova na čarovnice so se v zgodovini posluževali papeži, kralji, cesarji, komunisti, fašisti, socialni demokrati in generali. Danes se tradicija nadaljuje v Italiji. Seveda govorimo o demonizaciji anarhističnega gibanja. >>

Svet si je bržkone oddahnil, ko se je v nasilnem letu 2003 vsaj eno strmoglavljenje režima končalo brez prelivanja krvi in nepotrebne izgube življenj. Govorimo seveda o Gruziji, kjer so množice demonstrantov naskočile parlament z rožami namesto puškami v rokah. Dotedanji predsednik Ševarnadze je umaknil svoje policijske in vojaške sile ter častno odstopil. Zahodni mediji so vse skupaj pospremili z navdušenimi klici o zmagi demokracije in ljudske volje. Toda ozadje celotne zgodbe se je, kot je to v navadi, prikladno izognilo naslovnicam časopisov. O zakulisju gruzijske žametne revolucije pa smo tudi na tem radiu že govorili. Spomnimo se za trenutek, kaj je bilo povedano. >>

Se še spominjate fantastičnega vstopa v novo tisočletje? Svetovni voditelji so nam svečano obljubili obdobje miru, blaginje in novih priložnosti. Za novo leto 2000 so maševali televizijski posnetki obrazov globalnih državljanov: od nasmejanh plemenskih otrok do razposajenih Nizozemcev. Človeštvo je bilo združeno v praznovanju milenijskega trenutka. Ti TV posnetki so bili tako resnični kakor hotel Hilton v afriškem velemestu, okoli katerega ležijo barakarska naselja z umirajočimi otroci. Človeštvo je bilo ujeto v trenutku umetnega proslavljanja najnevarnejšega trenutka njegovega dosedanjega obstoja. >>

Pred, med in po-silvestrsko dogajanje v ljubljanski kotlini je dokončno samo zase dokazalo, da je alternativna scena v prestolnici zgolj še mit, ki ga bo predvsem za lastne potrebe tudi v tem dvakrat volilnemu letu vzdrževala trenutna oblast. Največji dosežek alternativnih kulturnih praks v državi, ki se po definiciji po robu postavljajo v družbi prevladujočim potrošniškim vzorcem konzumiranja množične kulture in ki so odigrale pomembno zgodovinsko vlogo tudi pri demokratizaciji te družbe, naj bi tako bilo ob mariborski Pekarni tudi v navednicah »osvobojeno« ozemlje nekdanje ljubljanske vojašnice na Metelkovi. Res je, da se je v desetletju od zasedbe, tam sicer razmahnila široka paleta ponudbe prostorov alternativnih kulturnih praks, ki imajo svoja zvesta občinstva. Toda mitično naravo ljubljanske alternativne scene je razgalilo dejstvo, da so bila pred, med in po koledarski zamenjavi leta za odjemalce alternativne kulturne ponudbe v prestolnici vrata večine klubskih prostorov, kjer se običajno družijo, zaprta.

>>

Ljudstvo, sprostimo si možgane in pokukajmo, kdo so letošnji nominiranci za najprestižnejšo nagrado naše civilizacije, poimenovanu kar po očetu naše velike rase, Charlesu Darwinu. Gre za posameznike, ki izboljšajo človeški gen z golim dejstvom, da sebe iz njega izločijo. Kandidati: >>

Bushu je do konca mandata ostalo še nekaj mesecev in pikov as mu je gotovo prinesel nekaj glasov, ki jih je zadnje čase pospešeno izgubljal. Katere karte pri igranju pokra s svetom Bush še drži v rokah seveda zanima vse; bilo bi že skoraj smešno, če bi tik pred koncem predsedniškega mandata iz rokava privlekel še jokerja s sliko Osame bin Ladna. Bi to pokazalo na dejstvo, da je bila vsa stvar zrežirana, da Bush ne pozna pravil pokra, pri katerem joker ne obstaja, ali pa na dejansko uspešnost ameriške militantne politike pri zagotavljanju nafte na Bližnjem vzhodu...? >>

Javnomnenjska raziskava, ki je pred dobrim mesecem dni razkrila, da imamo Evropejci Izrael za državo, ki najbolj ogroža svetovni mir, še vedno buri duhove na globalni politični sceni. Premier obljubljene dežele Ariel Šaron še kar naprej benti čez Evropo, da postaja leglo novega fašizma. Na CNN-u redno izražajo zaskrbljenost nad vzponom antisemitizma na stari celini. Medtem pa se visoki evropski funkcionarji vlečejo okoli kot pretepene mačke ter se v zadregi opravičujejo za rezultate javnomnenjske raziskave, za katero trdijo, da je bila manipulacija... >>

Še ne tako dolgo nazaj, kaka dva ali tri mesece, je minister Rado Bohinc med promoviranjem reševanja problema »Izbrisanih«, kakor so si ga zamislili na notranjem ministrstvu, govoril o tem, da je treba izbris izbrisati. Po tem, ko so si ljudje več kot desetletje prizadevali, da bi njihov problem – življenje, kakor so jim ga predpisali slovenski zakonodajalci in administratorji – postal slišen in viden, si je vodilni birokrat upal govoriti že o izbrisu izbrisa ... >>

Danes, dobri dve leti po padcu talibanskega režima,
Busheve patriotske besede o maščevanju, neskončni
pravici in svobodi le še samotno odmevajo v luknjah
kolektivnega spomina prebivalcev Združenih držav
Amnezije... >>

George Bush mlajši je prispel na obisk v London, da bi še dodatno utrdil bojda odlične odnose s svojo največjo podložnico - oprostite – zaveznico, Veliko Britanijo. Z gostiteljem, Tonyem Blairom, se bosta ponovno ljubčkala pred kamerami in svetu dokazovala svoje neizmerno prijateljstvo. Pa naj ga, saj uboga reveža po fiasku v Iraku veliko drugih pravih prijateljev niti več nimata... >>

Današnji svet čedalje bolj postaja podoben Franciji tik pred veliko revolucijo leta 1789, ko so se iz globočin revščine in obupa dvignile množice zatiranih, ki so potem z meči in lopatami obglavile svoje dotedanje krvnike - predstavnike domače aristokracije. Bili so to radostni dnevi. Kri je z ulic sprala stoletne krivice in ljudje so lahko vsaj za nekaj časa okusili resnično svobodo... >>

Zadnji primer medijskega potvarjanja dejstev zadeva vroče dogajanje v Boliviji, ki je privedlo do odstopa skorumpiranega predsednika Gonzala de Lozade. Main stream mediji že ves teden svoje naivne gledalce prepričujejo, da je bolivijski predsednik odstopil zaradi pritiska nekaj sto tisoč nasilnih protestnikov, ki so na ulicah demonstrirali proti njegovi gospodarski politiki. Sliši se logično. Ni pa resnično. Kaj se torej dogaja v Boliviji in zakaj main stream mediji o tem ne poročajo?
>>

Verjetno bi bila najslabša stvar, ki bi se Ameriki ta trenutek lahko zgodila, kopnenje dolarskih rezerv. Kopičijo se nareč govorice, da naj bi vpričo ameriškega unilateralizma kar nekaj držav razmišljalo o spremembi valute, v kateri hranijo svoje rezerve, in sicer z dolarja v evro. Če bi, denimo, glavni distributerji nafte in ostalih nujnih dobrin začeli zahtevati plačilo v evrih namesto v dolarjih, bi jim kaj kmalu sledili tudi ostali izvozniki...
>>

Kaj, zakaj in po čigavi zaslugi sporočajo morbidni gromozanski napisi na cigaretnih škatlicah?!! >>

>>

>>

>>

>>

>>

Busheva vojna proti terorizmu je privedla do največje svetovne krize po koncu Hladne Vojne in pahnila ZDA v politično izolacijo. Terorističnih napadov pa ni ustavila, niti ni to njen namen. Bush ogromno profitira iz vojne proti terorizmu – doma mu rastejo ratingi in pa vrednosti delnic, ki jih ima naložene pri ameriških naftnih korporacijah... >>

Že sama spletna stran »nacionalnega združenja lastnikov orožja« ponuja ogromno gradiva za razmislek. Njen prvi zavihek pa obdeluje »aktualne novice«, ki ponuja denimo naslednje naslove novic: »Rumsfeld se zahvali ameriškim vojakom v Iraku«, »ZDA jezne, ker je bila Kuba ponovno sprejeta v komisijo za človekove pravice Združenih narodov«, »Sodelavci Al Kaide ujeti v Bagdadu«, »V Pakistanu aretirali 6 osumljenih Al Kaidovcev«, »Libija prevzela odgovornost za Lokerbie« in »Slika dneva«, ki prikazuje Donalda Rumsfelda med pogovorom z nekim generalom v Iraku. >>

Komu je koristila objava podatkov na spletni strani udba.net? To zaenkrat še ni jasno, je pa jasno to, da smo bili zaradi tega dejanja deležni kar nekaj – milorečeno – hecnih izjav, zbranih z vseh političnih vetrov. Med bolj ošabnimi se je zopet znašel Tone Anderlič, ki očitno “ve”, kdo je Dušanu Lajovicu pomagal spraviti podatke iz Slovenije. Na lestvici hecnosti mu hodi po petah Miha Brejc, ki se je v včerajšnjem TV dnevniku moral grobo distancirati od dejanj lastnika časopisa Demokracija... >>

Mednarodni praznik žensk na prvi pogled nima nič skupnega s trenutno militarističnim vzdušjem na planetu. A kratek pomislek misli ravno obratno. Mednarodni praznik žensk je evidentno praznik leve provinjence in ga zato tudi v naših zahojenih logih nekateri posamezniki in skupine jemljejo kot izrazito ideološkega. Takega, ki ima korenine v bivšem režimu in bi ga bilo s pokopom prejšnjega režima pametno pozabiti. Raje naj čislajmo tiste praznike, ki prihajajo iz prijaznega demokratičnega tržnega gospodarstva. Ti so bojda ideološko nevtralni...
>>

Demokracija je samoumeven koncept urejanja medsebojnih zadev v okviru nacionalne države in tudi med njimi. Pa vendar lahko golo sklicevanje na demokracijo in pravno državo na površino naplavi usedline terorja. Demokratična razprava parlamentarne večine ima veliko večje učinke, kot demokratično izpovedovanje državljanov na ulicah...
>>