Čeravno izkušnje kažejo, da se malone vsi družbeni dogodki odvijajo bolj ali manj po neki inerciji, pa sem ter tja v določenih trenutkih vendarle tudi še tako trezni um zarajcajo občutki, da pa za vogalom morda vendarle diši po spremembi. Bližajoče se lokalne volitve v Ljubljani so recimo že ena taka reč. Množica kandidatov za županski prestol obeta, da pa bo nebleščavo meglo dosedanjih poosamosvojitvenih županov in županj morda vendarle nasledil osebek, ki bo prvo slovensko vas končno povzdignil v evropsko prestolnico. Ali pa morda tudi ne?
V nedeljo, 15.10.2006 ob 20:00!
>> 
Če je šlo slučajno mimo vas, naj vas Arhipunktura že na začetku opomni, da je danes za našo državico poseben dan. Slovenija slavi Dan državnosti. Naravnost nespodobno bi torej bilo, če se prešernega dogodka ne bi dotaknila tudi Arhipunktura. Sploh zato, ker je prav Dan državnosti tista priložnost, ob kateri dobijo zalet številni samooklicani osamosvojitveni zaslužneži. Mnogi od njih ob tej priliki vsenaokrog egotripaško delijo svoje neštete modrosti in uvide, kako da je prav slovenska kultura tista osrednja os, na kateri se je utemeljila suverenost slovenskega naroda. Nemalo teh kulturno napumpanih modrijanov se ali se je gnetlo celo v samem oblastniškem hlevu.
V nedeljo 25.6.06, ob 20:00!
>>
S prihodom demokracije v Slovenijo je prišla tudi vsesplošna družbena svoboda z neljubim stranskim učinkom, da se ima prav vsak kar naenkrat pravico spoznati na prav vse. Jasno, tudi področje arhitekture in urejanja bivalnih okolij ni bilo nikakršna izjema. Še več. Doživelo je pravo renesanso. Tako poleg uveljavljenih arhitekturno-oblikovalskih praks dandanes močno prosperirajo alternativne metode takšnih in drugačnih samooklicanih »poznavalcev«. Spekter teh metod se razteza vse od relativno benignih odišavljanj prostorov z eteričnimi olji, do milo rečeno neortodoksnih konzultacij z višjimi silami.
>> 
Vožnja po pregovorno prelestni slovenski pokrajini utegne biti prav moreča. Hrepeneč po nekdanji idiliki preprostih kmečkih vasic smo dandanes že domala v slehernem kotičku naše domovine deležni prave sladoledne grozljivke. Kajpak ni govora o morebitnem razmahu s salmonelo zabeljenega podeželskega slaščičarstva. Za omenjeno grozo skrbijo hiše, ki so v zadnjem desetletju s svojimi fasadami v barvah najbizarnejših sladolednih okusov ultimativno zasladile nekdaj harmonično slovensko arhitekturno krajino.
>> 
