Slovenska sodobna umetnost še vedno ni zvezda obdobja umetnosti danes. Predolgo in brez vsakega haska bi se lahko poigravali z vprašanjem, zakaj je temu tako. V eni sami sapi bi si lahko odgovorili, da sta za pomanjkanje populizacije sodobne umetnostne prakse zagotovo vsaj dva evidentna razloga - na eni strani je vanjo vloženo premalo sredstev, in kar je še pomembnejše - kako naj se sodobna umetnost uspešno predstavlja, če zanjo nimamo niti enega samega razstavišča. Lahko bi nadaljevala o tem, da nimamo niti dovolj literature o sodobni umetnosti, ki bi si jo lahko izposodili študenti umetnostne zgodovine - pa saj, zakaj le, ko pa to ne spada več v radij umetnostne zgodovinske prakse, kot tudi ne celotna umetnost vzhoda in tako naprej. In ko razvijajoča se umetnost potrebuje ustreznega kustosa, ki bi znal videti in razumeti sodobno umetnost, se znajde pred iskanjem šivankine igle v senu. >>

Globalna kriza je dejansko kriza poželenja. Ljudem predstavlja trenutek nakupovanja - fantazijo o begu iz realnosti. Da potešijo željo, morajo kupiti. Kupljeno pa ne ponudi rešitve in poželenje ostaja. Krog je sklenjen, drevesa padajo, nafta se črpa, ljudstvo kupuje in profiti so maksimalni. Svet je prepoln starih novosti. Istega sranja, a drugega pakovanja. Nova atraktivna, easy-pill or open embalaža z vsebino, ki vsebuje naravni identično aromo in trikratno moč pranja. Odgovornosti za tako propagando nesmisla ne prevzema nihče. Seveda trenutno trendi aktivisti zmečejo vso krivdo na velike korporacije in sama jih 100 % podpiram. Ampak nekaj odgovornosti vseeno pripada oblikovalcu, virtuozu te zdizajnirane high-tech manipulacije. >>

Tokrat smo po kratkem premoru pokukali v Galerijo Gregorja Podnarja v Kranju. Ker je bilo, kot že rečeno, po dolgem času, smo lokacijo ponovno nekoliko izgubili iz spomina, konec koncev pa vendar ponovno odkrili in si ogledali samostojno razstavo avtorice Nike Špan z naslovom The Big Sleep.
>>

Danes je oblikovanje onesnaženo vizualno in sporočilno. Revno oblikovana vizualna komunikacija žali našo občutljivost. Manj težko je ustvariti tehnološko in estetsko izpopolnjene rešitve, kot ustvariti rešitev, ki učinkovito komunicira, hkrati pa ohranja estetiko. Vizualni umetnik je obvezan, da estetika ne prevzame vsebine. Obe morata delovati v sozvočju. Učinkovita raba barve, oblike, kompozicije in postavitev tipografije morajo pritegniti prav toliko kot vsebina. Včasih oblikovalec ni bil tako tržno podrejen diktatorskim trendom multikorporacij. Deloval je v skladu s trendi v umetnosti. Prevajal jih je v oblikovalski jezik in z jasnimi ter čistimi formami zadovoljil in kultiviral oko gledalca. Da je bilo temu takrat res tako, si lahko dokažete z ogledom aktualne razstave v galerijah Klovičevi dvori v Zagrebu. Razstava staroste grafičnega oblikovanja na področju bivše juge, grafika, slikarja in kiparja ter mednarodno priznanega umetnika Ivana Piclja. >>

V razstavnem prostoru galerije Equrna se tokrat predstavlja slovenski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Po diplomi iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost je opravil tudi podiplomski študij iz slikarstva in grafike. Od prve samostojne razstave leta 1989, kjer se je predstavil širši javnosti, lahko nenehno sledimo njegovi močni ustvarjalni volji, ki raste iz avtorjevega osebnega angažmaja do klasičnega slikarskega medija. V poplavi pojava različnih umetniških praks, ki dajejo vse večji pečat sodobnemu času oziroma spremljajoči umetnosti, se Plotajs ne poskuša izneveriti domnevno arhaični naravi umetniške slike, ki postaja domnevno vse bolj izrabljena. Avtorju slika v pomenu platna še ostaja prostor osebne svobode in volje, prostor, kjer črta in barva še zmoreta povedati in iz velike opne sočasnega pojavnega sveta izluščiti vse tisto, kar je vredno in navdihuje. >>

Günterja Grassa je leta 1999 doletela velika čast. Prejel je Nobelovo nagrado za literaturo, in sicer za roman, ki ga je napisal že davnega leta 1959 - Pločevinasti boben. Zakaj je preteklo toliko let od nastanka odličnega romana do podelitve velike nagrade, vedo več povedati tisti, ki pri tem sodelujejo, najverjetneje pa je bil Grassov življenski motto: »Naloga meščana je, da ima usta odprta« za čas, ko je bil roman izdan, nekoliko prenapreden in svojstven. >>

V četrtek, 7. aprila, se je v Mestni galeriji 2 odprla razstava »Morski list« Günterja Grassa. Gre seveda za znanega nemškega pisatelja ter Nobelovega nagrajenca, vsestranskega ustvarjalca, ki se tokrat v Ljubljani predstavlja s serijo grafik motivov iz živalske fantastike. Na ogled je 25 originalnih jedkanic iz leta 1972 in 1973, ki jih je uporabil za knjižno opremo svojega istoimenskega romana »Morski list«, v katerem se avtor igra z mitologijo in časom ter razume razvoj civilizacij kot rezultat boja med moškimi destruktivnimi sanjami o veličini in žensko dovršenostjo.

>>

18. marca smo si lahko v prostorih opuščene prodajalne DZS na Šubičevi, v Ljubljani, ogledali najnovejši projekt nizozemskega ustvarjalca Marnixa de Nijsa, s pomenljivim naslovom Run Motherfucker Run. Naslov preseneti, vendar je predvsem pomenljiv, kajti izkušnja, ki jo udeleženec- gledalec te interaktivne instalacije doživi, je dobesedno izlita v kratkem in jedrnatem sporočilu. Kdor hoče videti mora sodelovati in obratno- kdor ne sodeluje ne bo videl. In zopet – kdor bo sodeloval in s tem videl, bo občutil. >>

Medtem ko galerija Kapelica za vašo telesno kondicijo skrbi s projektom Run Motherfucker run, se je skoraj istočasno v Ljubljani odprla še ena razstava, vezana na svet športnih aktivnosti. Šport in sodobna umetnost danes nista besedi, ki bi ju povezovali v isti stavek, razen kadar se govori o razdeljevanju sredstev in pomanjkanju le teh tako na eni kot na drugi strani. A tema športa se je v preteklosti že nemalokrat uvrstila v umetniško delo. Utrjeno in izoblikovano telo športnika se je tako prikazovalo na mnogih platnih, predvsem v družbah, ki so stremele k popolnosti predpisane podobe lepega telesa. Toda v podobi popolnega telesa, se razkriva srhljiva realnost discipliniranih teles. Pod drobnogled sta jo vzeli umetnici Tanja Vujinović in Zvonka Simčič. >>

Če lahko sodimo po zamahu, s katerim se letošnje leto postavljajo na ogled arhitekturne razstave, se nam očitno obeta bogata bera tovrstnih dogodkov. Skozi veliko sprejemno dvorano Cankarjevega doma se preči že druga arhitekturna postavitev. >>

V sredo, 26. januarja, je bila v Bežigrajski galeriji razstava enega najstarejših slovenskih
slikarjev, Klavdija Zornika. Umetnik kljub svojim štiriindevetdesetim letom še vedno vztraja v nenehnem iskanju odgovora na vprašanje o bistvu statusa slike kot legitimnega umetniškega objekta. Slikar je mnogo let posvetil študiju likovne teorije, ki jo je tudi predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojih slikah prikazuje opredmetenje tega znanja. Temeljno izhodišče njegovega dela je modernistična definicija slike kot samostojnega umetniškega objekta, hkrati pa slikar svoja dela na vsebinski ravni podvaja z intimno figurativno izpovedjo in poudarjeno ekspresivno noto.
>>

V torek, 18. januarja, je bila ob 19. uri v galeriji Equrna otvoritev razstave perspektivnega avtorja iz vrste mlajših slovenskih sodobnih slikarjev, Mihe Štruklja. >>

Ker lahko velike dogodke s področja oblikovanja v Sloveniji preštejemo na prste ene roke, sem se po novosti tokrat odpravila čez šengensko mejo. Natančneje v Zagreb, kjer so prejšnji teden zaprli vrata devetega hrvaškega trienala grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij. >>

Slišim trkanje po izložbenem oknu Male galerije. Skupina srednješolcev bulji vame. Tulijo: »Pa kaj vidiš na teh ploščah?« »Vidim …« »Umobolnica je v tisti smeri!« Potem smeje se odidejo. >>

Zdi se prava redkost, kadar katera od manjših slovenskih galerij pripravi pregledno slikarsko razstavo z utemeljenim konceptom. Kustos Mestne galerije Aleksander Bassin se je tokrat v eni od svojih podružnic – Bežigrajski galeriji 2, lotil prav tega podviga. Njegov koncept je predstaviti del slikarske produkcije, ki jo druži, kakor pove tudi naslov razstave, Preseženi slikarski okvir. >>

Zdi se prava redkost, kadar katera od manjših slovenskih galerij pripravi pregledno slikarsko razstavo z utemeljenim konceptom. Kustos Mestne galerije Aleksander Bassin se je tokrat v eni od svojih podružnic – Bežigrajski galeriji 2, lotil prav tega podviga. Njegov koncept je predstaviti del slikarske produkcije, ki jo druži, kakor pove tudi naslov razstave, Preseženi slikarski okvir. >>

Razstava Keramika v Sloveniji od 1964 do 2004 je bila v septembru in začetku oktobra postavljena na gradu Podsreda, sedaj pa je razstava doživela še reprizno postavitev v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani. Glavno besedo pri izboru in postavitvi je imela Dragica Čadež, predsednica Društva keramikov in lončarjev ter profesorica za kiparstvo na ljubljanski Pedagoški akademiji. >>

Ob poplavi slabo oblikovanih, zanikrnih plakatov, ki nam dan za dnem prečkajo poti, je pravo olajšanje srečati plakate, vredne pogleda mimoidočega. Poljski filmski plakati, ki so za kratek čas naselili galerijo Avla NLB, dobesedno jemljejo dih. >>

Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja AUTOMATA sestavljata umetnici Tanja Vujinović in Zvonka Simčič. Poleg tega, da ustvarjata lastna dela, tokrat v okviru svojega zavoda predstavljata del ciklusa AUTOMATA: JAVNO. Projekt je zasnovan tako, da bodo v različnih terminih v naslednjem letu, umetniki svoja umetniška dela predstavljali v javnih prostorih: šolah, domovih za ostarele, na straniščih, v vzgojno-varstvenih zavodih in prehodnih prostorih. >>

V okviru festivala Mesto žensk, so se v ŠKUC-u odsanjale Sanje o prihodnosti. Kustosinja razstave je Katy Deepwell, ki je hkrati tudi urednica revije n.paradoxa. Več številk revije, namenjene raziskovanju feministične teorije in sodobne umetnosti, ki jo ustvarjajo ženske, si lahko ogledate tudi na razstavi. Najnovejša številka n.paradoxe, ki prinaša kar nekaj zanimivih tem in člankov, pa je tudi naprodaj. Revije s podobnimi vsebinami v prostoru Slovenije ne boste našli, saj so še tiste revije, ki so namenjene sodobni umetnosti, redke. >>

V Moderni galeriji se bomo lahko celo poletje, navduševali, zgražali, raziskovali in precenjevali umetnost, ki je v Sloveniji nastajala med leti 1985 in 1995. Razstava Razširjeni prostori umetnosti je drugi del trilogije predstavljanja sodobne slovenske umetnosti, od leta 1975, pa vse do današnjih dni. >>

Zdelo se je, da obdobja druge svetovne vojne nekako ni preveč vljudno omenjati. Letošnji pohod okoli okupirane Ljubljane, po poti, kjer je včasih tekel objem bodeče žice, je bil naprimer precej v senci aktualnega evropskega objema. Vendar pa so nas prav v tistih dneh na to polpreteklost opomnili v Mestnem muzeju Ljubljana. >>

Zadnjo aprilsko soboto, ko so množice nadobudnih potrošnikov še poslednjič poskušale izkoristiti slasti švercanja čez mejo, sem se tudi sama odpravila na pot v Italijo. Moji razlogi, tako si domišljam, so bili nekoliko bolj vzvišene narave. Cilj je bilo mesto Como ob Comskem jezeru, tja pa me je zvebila razstava slikarja Joana Mirója, ki so jo pripravili v vili Olmo. >>

Na največjem otoku v državi, v Kostanjevici na Krki, se v Lamutovem likovnem salonu predstavlja mlajša generacija slovenskih grafikov. Na razstavi, ki bo odprta še jutri, si lahko ogledamo dela sedmih umetnic, ki nosijo tale imena: Martina Bohar, Vesna Drnovšek, Anja Jerčič, Nataša Mirtič, Damjana Stopar, Ana Zavadlav ter Mojca Zlokarnik. Ob damah in gospodičnah pa tokrat številčno manjšo linijo moškega spola zastopajo hlačenosci Miha Perčič, Gorazd Šimenko in Sašo Vrabič. >>

Saj, mar nimata grafit v galeriji in grafit na ulici povsem drugačen smisel? Oziroma celo, ali nista njuna smisla pravzaprav ravno nasprotna? >>

... Projekt je bil premierno predstavljen 15. marca v času trajanja razstave "infoMama" Igorja Štromajerja v razstavnem salonu Rotovž. S prikazanim videom z naslovom Abortus se je Grassi navezal na kontekst razstave infoMama. Avtorja Grassi in Štromajer sta prej sodelovala na projektu "Problemmarket - borza problemov". // >>

V Equrni si do 20. marca lahko ogledate dobro, če ne celo odlično razstavo z jasnim konceptom in ogleda ter razmisleka vrednimi umetniškimi deli. >>

Dvajseto stoletje je prineslo pisoarje v muzeje.
Prodalo nam je belo platno in drek v steklenki. Vsak
slikar bo začenik nove smeri, vendar ne bo imel niti
enega naslednika. Niste izdali knjige in naredili prve
samostojne razstave? Pa kaj se čakate, prebivalci
širom sveta čakajo samo na vas! >>

Zadnji neizstreljeni naboj ohojevske revolucije ... >>

Zdi se, da slovenska umetnost v svojih najnovejših delih resnično kaže, da se je otresla vseh temin modernizma in zakorakala v bolj sproščene in manj sublimne vode.
>>