Za galerijo ŠKUC se skriva majhno dvorišče, ki ga je šef Joško očistil smeti in garjavih mačk. Med razpadlimi fasadami hiš, za priljubljeno Pavlo, me je trojica umetnikov in kustosov pripeljala v ta novonastali parkec. Stopila sem še korak dlje in se znašla pred Kabinetom. Ta je s svojo zloščeno novostjo predstavljal zanimivo nasprotje zapuščenemu prostoru v katerem se je nastanil.

>>

Balkan je danes še vedno popularna beseda. V naša ušesa plava iz ust politikov, novinarjev, teoretikov, priplazil pa se je tudi v svet umetnosti. Vsaj tri velike razstave so v začetku tega tisočletja za svojo glavno temo izbrale pojem Balkana in balkanske umetnosti. Balkanio so iskali Peter Weibel, Eda Čufer in Roger Conover. Harald Szeemann je s svojo razstavo Kri in mleko želel pokazati, da je prihodnost na Balkanu, v soteske Balkana pa se je podal Rene Block.

>>

Kako se film ljubi z avtorjem? Ja no, za začetek se pod roko peljeta v Tivoli. Sedeč na klopci si zvijeta cigareto, potem pa…mečkanje in odhod. Avtor je Naško Križnar, film pa 8 milimetrski, črnobeli. Ljubezen se je zgodila leta 1968, zdaj pa je na obisku v obeh Bežigrajskih galerijah.

>>

V Equrni poteka razstava prekmurskega slikarja mlajše generacije Mitje Ficka z naslovom »Rdeča preproga«. Senzibilen slikar v svojem opusu iskreno opisuje iskanje samega sebe na poti od smrti do rojstva nazaj v nedolžnost. Slike odražajo večno hrepenenje v iskanju po višjih lepotah, vrednotah in smislu. Upanju, da jih bo našel skozi slikarski proces in najdene ponudil gledalcu.

>>

Maja Bajević, mednarodno aktivna sarajevska vizualna umetnica, je bila v Sloveniji videna že večkrat, nazadnje smo lahko zvočno instalacijo Avanti popolo in video instalacijo Double-Bubble poslušali in si ogledovali v okviru festivala Mesto žensk. S svojimi projekti je sodelovala že v Benetkah, Istanbulu in Valencii, na tematski razstavi Kri in med Haralda Szeemanna v Klausterneubergu, samostojno je nastopila tudi v newyorški galeriji P.S.1. Obsežen življenjepis njenega ustvarjanja sedaj dopolnjuje še samostojna razstava v stockholmskem Moderna Museetu v ciklusu prvih tamkajšnjih predstavitev.

>>

V soboto se je v Zlatarstvu Skušek pod Plečnikovimi arkadami pri Uršulinski cerkvi zgodil performans z naslovom Primavera. Performans je potekal v multimedijskem slogu ob spremljavi žive glasbe, video projekcije in nekakšne žive instalacije, ki so jo sestavljale tri performerke. Predstavljale so Tri gracije iz znane Botticelijeve slike Prihod pomladi. Performerke so, oblečene v obleke iz tančic, ki so spominjale na obleke treh Gracij, sedele v izložbi. >>

Nedolgo tega se je slikarstva in sočnih podrobnosti željni bralki, izpolnila ena od želja. V slovenščini smo dobili prevod intervjujev s Francisom Baconom, ki jih je bralcem v slast ponudila zbirka KODA. Bacona je mnoge ure zasliševal novinar, kritik in pisec o umetnosti, ljubitelj figuralike David Sylvester. Bacon je izjavil, da ni nikoli razpoložen za intervjuje, a Sylvester ga je občasno gnjavil od leta 1962 pa vse do leta 1986. Rezultat njunih pogovorov je knjiga, pravi draguljček, ki bralcu omogoči pokukati v platna, pa tudi zasebno življenje tega velikana modernega slikarstva. >>

V četrtek sta se v okviru festivala Mesto žensk zgodili otvoritvi dveh interaktivnih instalacij, prva v Mali galeriji na Slovenski 35, druga pa v ljubljanski Moderni galeriji. Obe instalaciji govorita o izkušnjah in reakcijah ljudi na vojne razmere skozi različne kontekste in situacije.
>>

Bežigrajska galerija 1 že od prvega šolskega dne gosti lutke Igorja Cvetka. Na levi nas s stene pozdravijo Oblak z raztegljivimi rokami, Veter in vetrček s spiralastimi lički, Bolezen z udrtimi lici v mistično vijoličastem plašču nekoliko mrko zre predse, njeno nasprotje pa predstavlja Pobeglo zdravje z razmršenimi rdečimi lasmi in prav tako rdečim nosom. Protagonistom Zgodbe iz mlina pa se pridružujejo še drugi mali junaki lutkovnih predstav. >>

29. septembra je v prostorih tobačnega muzeja postopalo nekaj novinarjev. Zgodila se je zadnja tiskovna konferenca v okviru 26. grafičnega bienala, ki si je ob petdeseti obletnici nadel še nadimek SUNEK. V prostoru, ki ga je preveval vonj skisanega vina, se je med stalno zbirko tobačnega muzeja in neugledno razstavo del Todorčeta Atanasovskega drenjala kopica sponzorjev. Predstavnice Autocommerca, RTV-ja in Tobačne tovarne, predstavniki British councila ter Inštituta Charles Nodier so s svojo prezenco skoraj zakrili pogled na vodjo MGLC-ja Lilijano Stepančič in letošnjega kustosa Jureta Mikuža. >>

Na prvi šolski dan so se več kot zganili v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Ta velika galerija, ki je v našem etru vsepremalokrat omenjana, se že leta spopada s pripravo zanimivih razstav sodobne umetnosti. Tokrat so v precep vzeli sodobno fotografijo in pripravili razstavo Živeti oz. To live. >>

Letošnja kiparska razstava na ljubljanskem magistratu je deveta po vrsti. Poleg šestdeset bolj ali manj poznanih umetnikov se predstavlja tudi lanskoletni županjin nagrajenec, Jiři Kočica. K že postavljenim spomenikom in stebrom je posejal svoje seme in naredil neke vrste postmodernistično rekonstrukcijo mitološke simbolike. Simbolično seme, ki ga je posejal lansko leto, je letos očitno obrodilo dobro letino kiparskih umetnin, ki jih do 26. septembra lahko uzrete v sami G točki mesta – ljubljanskem magistratu.

>>

V galeriji P74 se je prejšnji četrtek odprla prav posebna razstava. Njena posebnost je dvojna: Je ena redkih razstav, ki odzvanja tudi v ušesih. Njena druga posebnost je, da gre za zadnjo razstavo nekoga, ki je ta svet zapustil.

>>

V novi Bežigrajski galeriji – Bežigrajski II, se od prejšnjega tedna na ogled ponuja kiparska razstava. Kustos Miloš Bašin si je razstavo zamislil kot eno izmed štirih v ciklu s podnaslovom Narava. Tokratna razstava nosi jasen naslov: Kiparske pokrajine. Na njej so predstavljena dela slovenskih kiparjev, ki so nastala med leti 1976 in 2004 in so med seboj povezana tematsko. Vsak izmed izbranih kiparjev predstavlja po eno delo, ki se v vsebini veže na prikaz izseka iz narave – kiparske pokrajine. >>

V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko. >>

V galeriji ŠKUC se je bilo v torek zvečer težko prebiti skozi vrata. Velikansko zmedo teles in glasnega čebljanja, je spodbudila razstava z naslovom Ljubezen je bojno polje. Če pomislimo, da sta avtorja dva izmed najboljših likovnih umetnikov v slovenskem prostoru, se množičnemu obisku galerije ni čuditi. >>

Če boste v teh dneh v poznih večernih urah zavili v galerijo Škuc, se vam obeta prav posebna paša za oči in dušo. Med bele galerijske stene se je namreč umestila nenavadna tržnica, ki sicer ponuja vse, kar ponujajo velike tržnice metropol, a z majhno izjemo.

>>

16. avgusta se je v Mestni galeriji otvorila razstava z naslovom Everlandia avtorja Martina Briclja. Razstava je interaktivnega tipa znotraj katere si s kombinacijo raznih arhetipskih elementov obiskovalec ustvari svojo lastno fantazijsko deželo. Ta kot produkt njegove želje preko virtualnega, postane del realnega sveta. Proces skozi katerega potuje obiskovalec poteka skozi tri faze: fazo izraza želje po ustvarjanju, ki vodi v fazo refleksije; končal pa naj bi se v fazi odkrivanja posameznikovih novih želja in skrivnosti. Tako projekt tvori raziskavo o vzorcih naših želja. Hkrati skozi interakcijo prevprašuje odnos med človekom, tehnologijo in neskončnim v kontekstu evolucije realnosti. >>

Miha Krivic je s svojimi črnobelimi fotografijami 26. 7. v Equrni otvoril razstavo Body vs. body, v kateri je postavil na ogled dva različna sklopa fotografij. Diplomant Filozofske fakultete, ki se lahko pohvali s študijem sociologije kulture, umetnostne zgodovine in socialne antropologije, priložnostno razstavlja in se preživlja s fotografiranjem. >>

V ljubljanski Moderni galeriji se je odprla razstava zadnjega dela trilogijskega pregleda sodobne slovenske umetnosti med leti 1975 - 2005. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo projekt končal tako tragično in radikalno, kot se je. >>

Za galerijski program, ki ga lahko letošnje poletje spremljamo v Ljubljanski galeriji Škuc, lahko z gotovostjo rečemo, da je najizraziteje posvečen konceptu oblikovanja doslej. Komaj so oblikovalke tekstilij za sabo pospravile vse kilograme zelene, eksotičnega sadja in celo rib, že so se v prostore naselili mladi oblikovalci vizualnih komunikacij. >>

Napovedano vroče poletje še čakamo. Medtem pa nas, tiste, ki ostajamo v našem vele mestu, razveseljuje dokaj pestra kulturna ponudba. Vrstijo se kino predstave pod jasnim nebom na Ljubljanskem gradu, prireditve, ki se bodo v naslednjih dnevih dogajale pred ŠKUC-om in v Trnovem v okviru Trnfesta. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki si sem in tja radi ogledajo tudi kakšno zanimivost iz sveta vizualnega. >>

Odkar se veselo postavljamo z vstopom v veliko evropsko družino, se tu in tam tudi na kulturni mizi znajde kaka drobtinica evropske pogače. Večinoma večje institucije se vključujejo v različne projekte. Tam jih poleg možnosti sodelovanja z evropskimi partnerji in nadgradnje znanja, pričakuje tudi kakšen dodatni kulturni tolar. Moderna galerija se je tako leta 2003 vključila v projekt Gravity-Art, Religion, Science, ki ga je omogočil evropski program Kultura 2000.

>>

Od 28.6. v galeriji Equrna razstavljata Jelka Flis in Marjan Gumilar. Za oba velja, da sta se rodila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Hkrati je za oba značilno, da ju zanima abstraktno slikarstvo, raziskovanje določenih vzorcev in cikličen pogled na življenje in umetnost, kar je razvidno iz pričujoče razstave, v kateri Marjan Gumilar nadaljuje raziskovanje anatomije očesa oz. kroga, Flisarjeva pa raziskuje vpetost spirale v zamaknjeni kvadrat.

>>

V spodnjih prostorih Moderne galerije je od 30. 6. postavljena fotografska razstava Leona Dolinška. Razstavljene so črnobele fotografije iz obdobja od 1959 do 1986. Na njih so predstavljeni utrinki iz vsakdanjega življenja Ljubljančanov v sedemdesetih letih, utrinki iz gledaliških razstav, filmov in slikarskih ateljejev. Umetnik, ki ga je po eni strani zanimal banalni vsakdanji svet po drugi pa umetniški krogi, je s svojimi fotografijami, ki jih je med drugim objavljal v reviji Delo in Tovariš, prispeval veliko k slovenski fotografiji.

>>

Razstava dvoumnega naslova Čisto umazano, ki je do 22. julija na ogled v galeriji ŠKUC, vstopa v eno izmed pomembnih delov življenja posameznika in družbe – področje osebne higiene. Odločitev kustosov - tečajnikov Sveta umetnosti, da osnovno izhodišče pustijo odprto in vanj vključijo možnost apliciranja temeljnih kulturnih, družbenih in političnih vprašanj, je pogojevala strukturo razstave. Ta je konglomerat različnih tematizacij pojma higiena in binarnih relacij med pojmoma čistoča ter umazanija.

>>

Fotografska razstava Antonia Živkoviča z naslovom Dimniki že od 28.6. krasi stene galerije Photon. Pričujoči črnobeli fotografski ciklus, ki prikazuje zapuščene tovarne, predstavlja nekakšno nadaljevanje ciklusa Črna dolina, v katerem je Živkovič poslikal zapuščene rudnike. Tokrat je z ročno izdelanimi fotografijami s pomočjo različnih filtrov in t.i. mask dosegel različne stopnje osvetljevanja in s tem dodal nekoliko poetično dimenzijo prikazovanja industrijskih kompleksov. >>

Tja, kjer so včasih sem ter tja brzele polne bale tobaka, se je v poletnih mesecih naselila sodobna umetnost. Jubilejni 26. grafični bienale, ki letos praznuje abrahama, je z vsem potrebnim pompom prejšnji četrtek praznoval svojo vselitev v prostore ljubljanske Tobačne tovarne. In vendar se lahko v Mednarodnem grafičnem centru pohvalijo, da gre za prireditev, ki se odvija na več lokacijah. Spremljevalne razstave bienala: Raymond Pettibon, Najlepše grafike in Prva linija, nadebudne ljubitelje vizualij že čakajo v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Po tobačni in MGLC-ju se boste lahko pasli vse do 2. oktobra, vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 20. ure. >>

V petek, 24. junija, se je v Galeriji Škuc zgodila otvoritev sklepne razstave tečaja za kustuse sodobne umetnosti. O tečaju, ki ga v okviru Šole za sodobno umetnost že osmo leto zapored organizira SCCA, Zavod za sodobno umetnost, ter o sami pripravi in izpeljavi razstave smo govorili z Miho Colnerjem, enim izmed sedmih letošnjih udeležencev tečaja.
Naslov letošnje razstave je Čisto umazano. Naslov namiguje na dvoumnosti in paradokse, ki jih zbuja izhodiščna tema – osebna higiena. Odgovorili smo na vprašanja o izboru, konceptu in finančni plati razstave. Čeprav kustosi razstave pravijo, da so razstavo v veliki meri pripravili samoiniciativno, da zanjo niso prejeli izdatnih institucionalnih finančnih sredstev ter da je v veliki meri šlo za na entuziazmu temelječ projekt, pa se z njimi vsi ne strinjajo. Na razstavi sta se oglasila kontroverzni ruski umetnik Aleksander Brenner ter Barbara Schulz in izvedla protestno direktno akcijo. Akcijo je opisala in interpretirala udeleženka tečaja, Ida Hiršenfelder.
Razstavo si je ogledala in s kustosi govorila Helen.
>>

Med 24. in 26. junijem je v Ljubljani gostoval menarodni projekt Gesta v evropskem kulturnem izročilu. Enoletni projekt bo do septembra povezoval umetnike, teoretike in kulturne ustanove iz Firenc, Procide, Barcelone, Aten, Cardiffa, Gradca in Ljubljane. Njegov namen je preučiti možnosti vzpostavljanja identitete v sodobni medkulturni Evropi. V takšni zastavitvi se je za ključno izkazala komunikacija. Snovalci projekta so zato v središe postavili proces prevajanja naravne geste v različne kulturne prakse. Ples, vizualna umetnost, gledališče, film in drugi neverbalni jeziki so obravnavani kot kompleksne geste. Kot take pa te dejavnosti omogočajo iskanje dialoga in identitete v razmerah medkulturnosti. >>