Zadnja knjiga Bernarda Nežmaha z omenjenim naslovom Jelcinova Rusija oziroma zbirka reportaž in komentarjev iz Moskve po razpadu Sovjetske zveze pod vladavino Borisa Jelcina, bralcu časovno linearno opiše stanje in vseskozi napete politične razmere – na meji izrednega stanja, ki je vladalo v Rusiji za časa Jelcina. >>

Prevod krajšega poglavja iz Gadafijeve Zelene knjige iz hrvaščine v slovenščino kot napad na demagogijo sodobnih interpretacij demokracije s strani naših voditeljev. >>

Po dolgem času smo zopet imeli priložnost v živo videti in slišati slovensko čarovnico, vsaj Rode bi jo tako označil, Svetlano Makarovič. Pri Založbi Sanje so namreč ponovno izdali njeno knjigo Prekleti kadilci. Tiskovna konferenca se je odvijala v enem od ljubljanskih lokalov, pod brlečimi gorilniki, namenjenimi kadilcem. Pričakovali smo gorkih besed in bili zadovoljni ter zadovoljeni. Poslušajmo nekaj odlomkov.

>>

Srbski kulturni klub je včeraj na Vodnikovi domačiji organiziral razpravo na temo položaja srbske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji. S tem so ponovno opozorili, da v naši državi živi okoli 40.000 ljudi, ki so sicer po narodnosti iz bivših jugoslovanskih republik in bi si zaradi tega po načelu pozitivne diskriminacije zaslužili status manjšine. Za enkrat imata status manjšine samo Madžarska in Italijanska skupnost, saj naša politika pravico do manjšine vidi v zelo ozkih okvirih, prav tako pa se je držijo prenekateri predsodki. O včerajšnjem dogodku in o tem, zakaj se o manjšini, ki bi obsegala narodnosti iz bivših Jugoslovanskih republik, malo govori in se predloga s strani pristojnih državnih institucij ne jemlje resno, smo govorili z predsednikom Srbskega kulturnega kluba, Milenkom Vakajncem. >>

Poslanski skupini Zares in Liberalna demokracija Slovenije sta pričakovano vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Dragutina Mateja. Javno obravnavo v stranki Zares pričakujejo še to leto, s tem pa tudi odgovor vlade in Mateja na očitke za njegovo slabo delo. Samo izpostavimo nekaj najbolj perečih tem. To so izbrisani – ki pa niso omenjeni v interpelaciji - kar dokazuje, da opozicija ne upa izgubljati političnih točk s striktnim zagovarjanjem ustavnega sodišča - za katere je notranje ministrstvo pripravilo nov ustavni zakon, s tem pa se še naprej izmika odločbi ustavnega sodišča. Prav tako se Mate ni izkazal v Ambrusu in z nadaljnjim zasledovanjem in nadzorom Strojanovih s strani policije, ki je bil najverjetneje protizakonit in tudi protiustaven, saj jim je omejeval svobodo gibanja, za kar pa sta imela tožilstvo in policija slabe argumente. Tukaj je še Zakon o azilu – ki ga Drnovšek sprva sploh ni hotel podpisati - Plut, diskoteka Lipa ter Global in lahko bi našteli še marsikaj drugega. >>

Predlagan šolski zakon, ki ga je zakonodajno telo z glasovi koalicije sicer sprejelo, potem pa je državni svet nanj izglasoval odložilni veto, očitno še nekaj časa ne bo dobil epiloga. Po mnenju opozicije je najbolj sporna stvar v novem šolskem zakonu 100 odstotno financiranje zasebnih šol, pri čemer gre večinoma za rimsko-katoliške vzgojne ustanove, prav tako pa popolno financiranje s strani države ne gre skupaj s pojmom zasebnosti. Tako so na to temo včeraj študentje teološke fakultete organizirali okroglo mizo z imenom katoliška učna Zidana, na kateri so prisostvoval bivši minister za šolstvo Slavko Gaber, direktor zavoda svetega Stanislava Roman Globokar in teolog Stanko Gerjol. >>

Kot strela z jasnega je v torek udarila novica, da Janša razmišlja celo o odstopu vlade zaradi zanj poraznih rezultatov na predsedniških volitvah in referendumu o Zavarovalnici Triglav. Seveda, ko rečemo »kot strela z jasnega«, to ne pomeni, da je bilo nebo res jasno, le Janša ni priznaval nikakršnih znakov nevihte in neposredne nevarnosti toče za vse nas. Vprašanje, ki se pojavlja je, kaj ima Janša v glavi s tem odstopom. S klikom na puščici spodaj lahko izjavo v OFF Prilogi tudi poslušate. >>

Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke predlogov zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo v kuloarjih vlade in ministrstev ter glavah tistih, ki se po njih podijo. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru ali sejah vlade za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila po navodilih političnih botrov z Gregorčičeve. >>

Kam nas peljejo vladne reforme?!>>>>>>>>>>>>>>

Gospodarska je rast je več kot 7-odstotna. Slovenija je prva med novimi članicami, ki je uvedla evro. Tvorno delujemo v Natu. Čez dva meseca bomo prevzeli predsedovanje naši širši domovini. Inflacija je le majhen val, posamezen temen oblak med - kot bi se ob dnevu državnosti izrazil premier Janša - mirno plovbo. Da smo letos ladja, še lani pa smo želeli biti svetilnik, kaže zgolj na to, da je kapitan izgubil kompas, ki bi ga usmerjal med morjem in kopnim. Inflacija in ponorele cene so vrh ledene gore, ki jo lokalno segrevanje razgalja do obisti. Brezposelnost je sicer najnižja v zgodovini. Oblast pa namerno pozablja, da so podeljena delovna mesta v najboljšem primeru odmerjena za določen čas, da o fleksibilnih oblikah zaposlovanja, kot so avtorske, honorarne, podjemne pogodbe ali različni samostojni statusi, ki delodajalce odvezujejo plačevanja vsakršnih prispevkov, niti ne omenjamo. S klikom na puščico lahko poslušate izseke iz okrogle mize na FDV-ju, na kateri so sodelovali Miroslav Stanojević, Andrej Kurnik in Dušan Semolič. >>

V Sarajevu so devetindvajsetega septembra potekale regionalne novinarske konzultacije o vlogi medijev in novinarstva na področju bivše Jugoslavije pri soočanju prebivalcev Balkana z njihovo konfliktno preteklostjo iz 90. let prejšnjega stoletja. Na srečanju je sodelovalo triintrideset novinarjev iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Slovenije ter Kosova, glavni organizatorji pa so bile tri partnerske organizacije: Fond za humanitarno pravo iz Beograda, Istraživačko-dokumentacioni centar Sarajevo in Centar za součavanje s prošlošču Documenta iz Zagreba. >>

Skoraj dve desetletji smo potrebovali, da smo razrešili zgodovinsko uganko, ki se imenuje 'Rambo 3'. Sicer se je z zgodovinskimi ugankami ukvarjal že Nietzsche, ko je v svoji knjigi 'Tako je govoril Zaratustra' pastir v spanju pregriznil kačo in je v času povzročil konec krogotoka večnega vračanja enakega. Prav nasprotno pa je to naredil v filmografiji in zgodovini legendarni film 'Rambo 3', s katerim so bomo sedaj ubadali – prvič v javnosti. Dame in gospodje: Rambo! Tokrat je bil poseben gost profesor Đekić alias Kemični Ali. Kliknite na puščico in celotno oddajo imate na voljo v zvočni obliki!

>>

Mednarodna liga humanistov je nagradila Milana Kučana s priznanjem za državnika - humanista dvajsetega stoletja. O tem, kaj je to mednarodna liga humanistov in ali je to priznanje upravičeno, smo govorili s predsednikom organizacijskega odbora lige humanistov Ugom Vlaisavljevićem. Kliknite na spodnji puščici in poslušajte pogovor.

>>

Kljub temu da kolegice iz kulturne redakcije niso navdušene nad našo idejo recenzije legendarnega filma True Lies, nam je nujnost volje, kot to definira Spinozina natančnost matematične aksiomatske filozofije, narekovala, da moramo oceniti ta dosežek svetovne kinematografije, ki pa ga slovenska Kinoteka po krivici noče vrteti.

Režiser James Cameron je avtor številnih kultnih filmov, vendar mi presojamo, da samo eden izmed njih sega prav v vrhove nepozabnih filmov. True lies je milo rečeno spektakel, v katerem briljira en in edini Arnold Schwarzenegger kot rešitelj ZDA pred islamskim terorizmom, ki sedem let po 11. septembru 2001 še vedno ogroža obstoj zahodne civilizacije. Film je tako nepojmljivo izrazen, da smo se zadnjih deset let ukvarjali s tem, kako zajeti njegovo genialnost in jo ubesediti v pričujoči recenziji. Dame in gospodje, True lies: kliknite in celo oddajo imate na voljo v zvočni obliki!

>>

Vmešavanje inšpekcij, tokrat tržne, v slovensko alternativno kulturo, ki kaže simptomatičen odnos vlade do drugačne kulture, so prisilile uporabnike Roga, da so sklicali krizno skupščino. Gre namreč za julijski obisk tovarne Rog s strani tržne inšpekcije in pa poročilo, ki ga je inšpektorat izdal na podlagi obiska. Blago rečeno, poročilo, ki je sestavljeno iz štirih točk, vsebuje lažne podatke, med drugim tudi to, da v Rogu naj sploh ne bi bilo sanitarij.

Poročilo ima svoj efekt predvsem v tem, da se je na podlagi njega župan Zoran Janković odločil, da z uporabniki ne bo podpisal sposodbene pogodbe, ki bi definirala status ljudi, ki se ukvarjajo z zapuščeno tovarno. Najprej prisluhnimo, kakšen bi sploh bil namen te pogodbe. Andrej Kurnik s petkove skupščine.


>>

Pogovor z Dejanom Anastasijevićem, priznanim srbskim novinarjem tednika »Vreme«, o pogajanjih glede statusa Kosova. >>

»Ni revnejšega kot razum, ki izven Boga filozofira o Bogu«, pravi Diadoh iz Fotike, s katerim je Jan Peršič, amaterski mislec, otvoril svoje predavanje z naslovom O grehu lahko govori samo ponižni. >>

Fotografska razstava Sodobni nomadi, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, se ukvarja z izzivi preživetja ljudstva Kel Tamašek v modernem svetu. Njena glavna prednost je v dejstvu, da ne predstavlja evropskega znanstvenega ali humanitarnega, prevečkrat pokroviteljskega pogleda na prebivalce afriške celine. Njen avtor Sulejman Mohamed namreč izhaja iz nomadske družine skupine Illbakan iz severozahoda Nigra. >>

V tednu pred mednarodnim dnevom svobode tiska v Sobotni prilogi Dela zaradi pritiskov predsednika uprave in odgovornega urednika ni izšel že opravljen intervju z nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. To je bila zadnja izdaja priloge pod vodstvom urednika Ervina Hladnika Milharčiča in izvršne urednice Tadeje Zupan Arsov, med njeno pripravo (v petek, 28. aprila) pa smo bili priča še več posegom in poskusom posegov v vsebino. >>

Slovenska javnost je dobila prevod še enega kultnega dela italijanskega političnega analitika, sociologa, filozofa in pisca Antonia Negrija. Knjigo »Multituda« so prevedli člani Političnega laboratorija ter jo izdali pri Študentski založbi. >>

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo se ponaša z dvema novima številkama. Le ti ponujata obilico branja za tiste željne novih tematskih in teoretičnih diskurzov ter zahtevnejših vsebin, ki jih stežka opazimo v ostalem časopisju slovenskega medijskega prostora.
>>

Dokumentarec »Tlatelolco: Las claves de la masacre« - projekcija se je pred dnevi zgodila na ljubljanskem inštitutu Studia Humanitatis - skuša prikazati ozadje študentskih demonstracij 2.oktobra 1968, ko je mehiška vojska s tanki prodrla v okrožje Mexico Citya, imenovano Tlatelolco, in pobila na desetine protestnikov. >>

Ameriška vladna služba Environmental Protection Agency namerava začeti študijo, v kateri bodo njeni strokovnjaki dve leti raziskovali vplive pesticidov na dojenčke in otroke, stare manj kot tri leta. >>

Predstavitev revolucionarnega, že desetletja starega, a še vedno aktualnega pamfleta "O bedi študentskega življenja". >>

Voditelj oddaje Studio City, Marcel Štefančič je v
ponedeljek gostil ameriškega veleposlanika Johnnya
Younga. Young je protestiral zoper prispevek Studia
City iz prejšnjega tedna, v katerem je bilo navedeno,
da med belci in črnci v ZDA obstajajo občutne družbeno-
ekonomske razlike. Ambasador je kimajočega Marcela
podučil, da temu nikakor ni tako. Prav nasprotno.
Razlike med belci in črnci naj bi v zadnjih tridesetih
letih že skoraj popolnoma izginile. Pa so res?
>>

V pljučih sveta se obetajo za laike prav nenadejane spremembe. Drugemu največjemu naftnemu koncernu na svetu, družbi ChevronTexaco bi se kaj kmalu lahko pripetilo, da bi zaradi onesnaževanja okolja morala globoko seči v žep. Sicer ni za pričakovati, da bi sodni postopek potekal v vzdržnih razmerah skorajšnjega 'fair playa', toda naftnim giganton trda prede. Kako trda? >>

V ŠKUC-u se je na včerajšnji zahlajeni večer skušalo otopliti odnose med »njihovo lipo« in »našo podalpsko«. Zgodil se je tradicionalni, devetinpetdeseti novinarski večer s Ksenijo Horvat. Simpatična Ksenija je tokrat gostila Bruna Lopardića, zunanjepolitičnega komentatorja zagrebškega Vjesnika, Aleksandra Stankovića, hrvaško novinarsko zvezdo, voditelja ene najbolj gledanih televizijskih oddaj na HTV, »Nedeljom u dva«. Svoji glavi sta družno staknila z Ilinko Todorovski, urednico dnevnoinformativnega programa naše plačljive nacionalne televizije. >>