Vsaka oblast si za podaljšano roko želi imeti najbolj gledane, slišane in brane medije. In vsaka oblast se trudi imeti čimprej čimdaljše okončine. Da slovenski primer izvajanja političnega pritiska na javne medije v Evropi nikakor ni osamljen in da javne radiotelevizije pesti še marsikak drug problem bosta danes ob 20.00 med drugimi povedala Mark Guenter iz Evropske zveze novinarjev ter Sandra Bašič Hrvatin iz FDV-ja .... >>

Predstavljajte si, da ste lastnica ali lastnik majhne podalpske cvetličarnice. Ker ste modernih nazorov, ste pogumno zakoračili v kibernetično dobo in odprli tudi medmrežno izpostavo svoje cvetličarnice. Vaš prijatelj vam je spisal ustrezne programe in postavil domačo stran. Tako lahko vaše stranke kar prek spleta zgolj z nekaj miškinimi kliki naročajo vaše lične šopke. Posel vam cveti še lepše od vaših rož. Prihodnost se zdi svetla.

Vendar je takšen vtis varljiv. Vaša prihodnost se utegne močno stemniti!

>>

Piranski zaliv, Savudrijska vala. Trdinov vrh, Sveta Gera. Geografska imena, stalnice dnevnih redov srečanj mešanih hrvaško-slovenskih delegacij. Nacionalni naboj, ki se poraja pri branjenju zgolj navidez strateško vitalne meje, pa je humus izključno za politične strukture. >>

Ukrajina je največja evropska država. Naj vas pridevnik »evropska« ne zavede. Ukrajina ni članica Evropske unije in Evropska unija je dala jasno vedeti, da ni članstvu niti blizu. Toda v času po drugem krogu ukrajinksih predsedniških volitev se je pokazalo, da je Evropski uniji zelo zelo mar za Ukrajino. Zakaj? Unija trdi, da ima namen utrditi »prstan prijateljev« okoli svojih zunanjih meja. Samo to. Nič več. Ali je temu res tako? >>