Stavkajoči britanski rudarji so glavni protagonisti plošče Shoulder To Shoulder, ki jo je angleška industrial skupina Test Department leta 1985 izdala pri založbi Some Bizzare. Na njej je sodelovala z »Zborom južno-valežanskih rudarjev«, s katerim je med stavko nastopala na koncertih po vsej deželi, zbirala denar in krepila moralo stavkajočih. Tudi vsa sredstva, zbrana s prodajo albuma "Shoulder To Shoulder", so bila namenjena podpori rudarjem. Skladbe, ki so nastale, so povezava neposrednega upora in političnega angažmaja skupine z njenimi stališči o družbeni vlogi glasbe. >>

Glasbena satira, parodija in komičnost je v svetu popularne ali malo manj popularne godbe zvezda stalnica že desetletja. Pa naj vzamem 'pop-bootlege', ki prežemajo svet elektronske godbe dandanes, svetoskrunske posege Franka Zappe v vseh mogočih inkarnacijah, katalog založbe Ralph Records na čelu z Residentsi in Renaldo And The Loaf, že pokojno komuno Elephant 6, cut'n'paste lepljenke People Like Us, žanrske preskoke kakšnih Mr. Bungle ali pač nikoli pozabljene bistroume Ala Jankoviča... >>

Arthur Russel velja za enega najinovativnejših glasbenikov na področju avantgardne, orkestrirane in solo improvizirane glasbe, ki pa mu nikoli ni uspel preboj v širšo prepoznavnost, delno tudi zaradi prezgodnje smrti zaradi aidsa. Še največ uspeha je dosegel s svojimi disco skladbami, s katerimi je podiral pravila poceni popa in vanj vnašal elemente improvizacije, jazza,
funka, duba in ustvaril nekaj legendarnih disco skladb v zgodnjih 80-ih, ki živijo še danes. Pri projektih je sodeloval z ustvarjalci, kot so Alen Ginsberg, Philip Glass, John Cage, Rhys Chatham, Larry Levan, Mustafa Ahmed itd., v srcu njegove glasbe pa je violončelo. Tokrat predstavljamo reizdajo njegovih skladb in remixov s plošče "The World Of Arthur Russel", disco kot
ga niste vajeni. >>

Djeli Moussa Diawara, »...eden največjih živečih mojstrov igranja na koro...« , kot lahko preberemo v referenčnih virih, ki se ukvarjajo z njim oziroma z zahodnoafriško godbo, je po rodu Gvinejec; po svojem dosedanjem glasbenem delovanju pa že dolgo pripada celotni zahodnoafriški kulturni diaspori ... >>

V etiopskem glasbenem svetu je bil Mulatu Astatqe posebnost. V 30 letih svoje glasbene kariere pa je sploh pridobil status legende. Z njegov predstavitvijo v tokratnih "razširjanjih obzorij" nadaljujemo vpeljevanje v bogastvo izjemne glasbene zbirke, ki jo pod skupnim naslovom »Ethiopiques« izdaja francoska založba Buda Musique tam nekje od sredine 90. let prejšnjega stoletja. Jedro tega albuma je namreč ponatis zgodnjega opusa te za nastanek in poznejši razvoj etiopske popularne godbe ključne osebnosti. Po tistem, kar je v času med leti 1969 in 1974 "zakrivil" na etiopskem glasbenem prizorišču, nosi album naslov »Ethio Jazz & Musique Instrumentale 1969 – 1974«. >>

Predstavljamo izjemno sodelovanje češkega pevca in pesnika Filipa Topola, vodje znamenite praške zasedbe Psí vojáci, z orkestrom Agon, edinim češkim 'neodvisnim' kolektivom, posvečenemu izključno izvajanju sodobne in eksperimentalne glasbe...
(več...) >>

Mugam je učena zvrst azerbajdžanske glasbe, prve zapise o njem je najti v delih srednjeveških učenjakov Safija ad Dina al Urmavija in Abdula Kadirja Maraghija. Zvrst je poimenovana preprosto po izrazu za modalni način, mugam (iz ar. izraz za makam); tudi klasične skladbe so najpogosteje preprosto poimenovane po primarnem mugamu ali načinu, v katerem so izvedene, včasih pa ime razširijo še na najpomembnejši sekundarni mugam in drugo...
(več...) >>

Razen velike trojice Lutoslawski – Penderecki – Gorecki, poznamo sodobno poljsko glasbo kvečjemu še po skladateljih filmske glasbe (npr. Wojciech Kilar in Zbigniew Preisner). Kljub temu se je že v začetku 90-tih let na Poljskem uveljavlila generacija skladateljev, rojenih po 2. svetovni vojni, med katerimi sta najpomembnejša Eugeniusz Knapik in Pawel Szymanski. Medtem, ko je prvi zaslovel s sodelovanjem z belgijskim koreografom Janom Fabreom, se je Szymanski uveljavil z izjemno zanimivim orkesterskim opusom, ki se z ambicijami »postmodernizma« v evropski glasbi sooča na povsem samosvoj način.
V Razširjenih obzorjih bomo predstavili izbor skladb Pawla Szymanskega iz konca 80-tih in 90-tih let: Partito III za čembalo in orkester, Pet skladb za godalni kvartet, Dve študiji za klavir, ter kratka odlomka iz »sakralnih« skladb Lux aeterna in Miserere.
Pawel Szymanski – biografija: http://www.chesternovello.com/composer/1593/main.html
Sodobna poljska glasba: http://www.poland-embassy.si/slo/kultura/muzyka-slo.htm
>>

Joe McPhee je sopotnik sodobnih glasbenih praks znotraj polja avantjazzovske in afroameriške improvizirane godbe vse od 60.let prejšnjega stoletja. Zadnja leta ga ponovno spoznavamo z njegovim aktualnim delov; predvsem po zaslugi agilnosti aktualnega chikaškega glasbenega pogona - tako s ploščami, kot tudi s koncerti, ki jih je imel v teh krajih. Njegovega prav zgodnjega obdobja, ki sega v pozna 60.leta prejšnjega stoletja in je povezano z njegovim delovanjem na chikaškem prizorišču, takrat obvladovanem z dejavnostjo organizacije AACM, ter dokumentirano na vsaj dveh vinilkah, izdanih pri založbi CJRecords, pa podrobneje na tem radiju še nismo spoznavali. Ponatis albuma "Nation Time" ter z njim povezano razširjanje obzorij je tako zagotovo ena od pravih priložnosti za to.
Obzorja tokrat širi Zoran Pistotnik. >>

V seminomadskem zaselku Essakane (v Maliju), se je pred natančno tristošestinpetdesetimi dnevi dogodil tretji Festival v puščavi, zvočno dokumentiran tudi na zgoščenki, ki jo predstavljamo danes in ki so jo glasbeni kritiki britanskega nacionalnega dnevnika The Guardian uvrstili med sto ključnih dosežkov diskografske industrije leta 2003; trije ali štirje izmed njih pa celo razglasili za najkakovostnejši v živo posneti album vseh časov.
Na festivalu so se predstavili Ali Farka Toure, Tinariwen, Oumou Sangare, Ballake Sissoko, Blackfire, Lo' Jo, Django…
Pripravlja Sonja Porle. >>

Calypso, sočno, radoživo godbo, katere predstavniki so se v besedilih v enaki meri lotevali perečih socialnih in političnih vprašanj kot tudi spolnosti, ki pa so jo v dvoumnih besedilih obravnavali na zafrkljiv in tudi opolzek način, so s Trinidada in Tobaga v petdesetih letih prejšnjega stoletja uspešno izvozili v dve svetovni glasbeni metropoli, New York in London. Pričujoča kompilacija dokumentira kratko, a še kako rodovitno »londonsko obdobje« calypsa v prvi polovici petdesetih let, ko so angleško prestolnico zasedli nekateri izmed najboljših in tudi najbolj priljubljenih pevcev calypsa, kot so na primer Lord Invader, The Roaring Lion, Mighty Terror, Lord Kitchener in Lord Beginner ... (več ...) >>

Daniel Johnston - avtor, tekstopisec, glasbenik, risar stripov, marginalni umetnik, ki se je zapisal v zgodovino ameriške glasbe s svojimi lucidnimi glasbenimi odpotovanji. Lahko ga prištejemo med predhodnike danes aktualne Nove čudne Amerike, njegova ustvarjalna pot pa je podobna usodi Syda Barretta, Briana Wilsona, Roky Ericksona. Skozi čas je postal ikona neodvisne glasbene scene, njegovo početje, vpliv in pomen pa se primerja s takšnimi velikani ameriške glasbene tradicije kot sta Robert Johnson in Hank Williams... (več...) >>

Luiz Gonzaga je legenda brazilske tradicionalne muzike, Elvis brazilskega severovzhoda oziroma natančneje, legenda forró glasbe - s harmoniko, piščalmi in tolkali zaznamovane veseljaške muzike, ki svoj izvor vleče iz korenin holandske piščalne glasbe. Na pričujoči plošči njegove klasike predelujejo najopaznejši akterji sodobne scene brazilske dežele Pernambuco: Nacao Zumbi, Otto, DJ Dolores, ... >>

Verjamem, da marsikdo med vami dobro pozna delo Dead Can Dance in zatorej najbrž z nostalgičnim obujanjem starih časov ne bo odkril nič novega, a dvojna kompilacija "Wake", ki je letos izšla pri kultni Otoški založbi 4AD, ki ju je pravzaprav lansirala med neodvisne, multižanrske in originalno 'ozvočene' zvezde ter založila celoten njun opus, ni le klasičen 'greatest hits', oz. 'nepoučenim v delo uvajajoč' plošček, ampak kar dosledna in v izboru komadov posrečena kolekcija oz. kratek prerez njunega burnega in pisanega 18-letnega delovanja. >>

Mineva okroglih trideset let, odkar je nastala plošča "No Pussyfooting" dvojice Robert Fripp-Brian Eno, plošča, ki je v tistem obdobju burila duhove tako zaradi same vsebine kot tudi zaradi manire, v kateri je bila spočeta. No, še preden sta oba postala nadvse uveljavljena in spoštovana ustvarjalca, torej povsem na začetku njunega samostojnega udejstvovanja, sta naredila tale skupni projekt. Plošča "No Pussyfooting" je po eni strani odraz sedemdesetih, po drugi pa njihovo popolno zanikanje, kontradikcija, morebiti celo posmeh. Fripp in Eno sta se na njej namerno odrekla strogi formi in se razbremenila zapletenih, mučnih struktur. Lahko bi tudi rekli, da sta reducirala glasbeni jezik in uglasbila brezčasnost.

Pripravlja Maestro Robsetič.
>>

V današnji oddaji Razširjamo obzorja predstavljamo ploščo "Honeymoon In Red" newyorške glasbenice, pesnice, pisateljice, režiserke - in še kaj bi se našlo med njenimi aktivnostmi - LYDIE LUNCH, ob tem pa posebno pozornost namenjamo povezavam med gostujočimi glasbeniki na plošči, zaradi katerih je album še toliko bolj zanimiv. Poleg članov THE BIRTHDAY PARTY so namreč pri snemanju sodelovali še kitarist THURSTON MOORE, klaviaturistka GENEVIEVE McGUCKIN (ki je bila pozneje s kitaristom THE BIRTHDAY PARTY ROWLANDOM HOWARDOM članica THESE IMMORTAL SOULS, nasledniku CRIME AND THE CITY SOLUTION in DIE HAUT) ter CLINT RUIN, ki ga poznamo še pod imeni JIM THIRLWELL, FOETUS, WISEBLOOD, ... >>

Danes predstavljamo strnjen odjek iz globin romske duše, natančneje okruške iz tradicionalne romske duhovne kulture, ki še vedno, v vsej svoji bogatosti živi na ozemlju Srbije. Izbor raznolikih in najznačilnejših glasbenih oblik, ki jih v svojem vsakdanu, zase ali za druge etnične skupnosti izvajajo predstavniki različnih romskih skupin, živečih na ozemlju Srbije. Posnetke je skupaj z etnografskimi podatki od leta 1978 do 2000 zbiral doktor etnomuzikologije in glasbeni folklorist, ter tudi skladatelj Dimitrije Golemović, rojen in živeč v Beogradu.

Pripravlja David >>

Najnovejši in najkontraverznejši fenomen brazilske popularne muzike.
Gre za glasbo, ki prihaja iz favel - revnih četrti Ria de Janeira; osnova so old skool hip hop sampli in breakdance estetika, ekspresivnost besedil, petja in plesa pa je okoli te muzike dvignila veliko prahu in vodila celo do prepovedi zabav s tovrstno muziko. >>

Danes si razširjamo obzorja z legendarno zasedbo, eksperimentalnim big-bandom, temelječem na elementih godb afriške tradicije, Brotherhood Of Breath.
Zasedba je nastala po selitvi članov The Blue Notes iz Južnoafriške republike v Evropo, kjer so se ji pridružili še prominentni muskontarji iz otoške impro scene. Poslušali bomo posnetek njihovega koncerta iz Bremna, iz leta 1971, ko so bili Brotherhood Of Breath v največjem ustvarjalnem zamahu. Zasedbo označujejo odlike, kot so nebrzdana energija zvočnega toka, izreden nivo kolektivne igre ter unikaten spoj afriške zvočnosti z avantgardnimi pristopi.
>>

Prva tudi širše priznana stvaritev legendarnega ameriškega minimalista in violinista Tonyja Conrada, ki se je za to nepozabno priložnost v dveh dolgotrajnih popotovanjih spečal s kultom Faust - prav nedolgo nazaj je tole v razširjeni kolekciji reizdala kultna založba »Table Of Elements«.
>>

S tokratnimi razširjanji glasbenih obzorij bomo nadaljevali z našim opozarjanjem na zbirke albumov s posnetki tradicionalne glasbe z različnih koncev tega planeta ...
>>

Solo produkt člana nemških kraut-rockerjev Ash Ra Temple.
Proto-house na krautrockerski način - pomemben dokument za čas, ki je šele prišel. >>

Mož, po katerem je poimenovan Ansambel Al Kindi, Abu Jusuf Jakub Ibn Išaq al-Kindi, se je rodil v Kufi okoli leta 800 po našem štetju; njegov oče je bil uslužbenec pri Harunu al Rašidu.
Al Kindi je bil filozof, matematik, astronom, fizik, geograf in tudi poznavalec glasbe, napisal je 241 del o teh znanostih.
Ansambel Al Kindi igra vse šole arabskih klasičnih glasb, arabski klasični mojstri pa so ponavadi izurjeni predvsem v domači šoli, zato Julien ansambel dopolni z ustreznimi lokalnimi mojstri vsakokrat, ko se loti drugega repertoarja. Tudi glasbila pogosto ne zmorejo zvočnosti vseh šol, tako je sprva s šolami menjal tudi kanune, nato pa se je lotil študija intervalov ter glasbenih lestvic in zasnoval novo glasbilo, ki je še vedno pravi kanun, a ima zelo natančno intonacijo, zato lahko z njim igra klasike vseh arabskih šol. >>

Vincent Gallo je vsestranski umetnik, igralec, režiser, producent, muskontar in še marsikaj. Na sceni (ameriški) je dejaven že vse od konca 70. let, ko je v svojem prvem bendu igral celo skupaj s kultnim slikarjem in grafiterjem Basquiatom. Sijajna kolekcija njegovih avant-rockovskih, konkretnih, impro-, minimalističnih, kant-avtorskih ... kosov, ki jih je ustvaril za nekaj obskurnih underground filmov od leta 1979 do 1998.
>>

Tokrat predstavljamo šele pred dvema letoma izdane posnetke legendarne senegalske skupine, o kateri smo na tem radiu pravzaprav že povedali bolj ali manj vse, kar se o njej da izreči.
Gre za posnetke z istega pariškega sessiona leta 1982, s katerega je že konec 80. let izšel prvi album z istim naslovom, t.j. »Pirates Coice«. Prava priložnost glede na njihov uspešen "come back", po 20-ih letih odsotnosti s scene in po odličnem lanskem novem albumu »Specialist in All Styles«. >>

»Prayer for Peace« je zagotovo ena ključnih plošč pionirskega obdobja sodobnega britanskega jazza v izvedbi treh danes uveljavljenih in enega malo pozabljenega velikana takratnega tamkajšnjega dogajanja. Amalgam in njihova glasba so bili značilen proizvod duha časa, v katerem so ustvarjali; obdobja mladinskega političnega in kulturnega upora; rušenja do takrat samoumevnih družbenih vrednot; uveljavitve popularne godbe, še posebej rocka; izoblikovanja konsistentnih subkulturnih skupin in kontrakulturnih gibanj. »Prayer for Peace« je glasbeno artikulirano stališče ozaveščenih ustvarjalcev do takrat potekajoče vojne v Vietnamu. Kakšno naključje, da ga lahko predstavimo prav zdaj, v času, ko so se osrednji akterji takratne vojne dobrih 30 let pozneje spustili v zelo podobno avanturo.

>>

Zasedba Rocket From The Tombs je bila pravzaprav valilnica, izhodišče za še nekaj drugih zasedb, predvsem Pere Ubu in Dead Boys, vsekakor pa znanilka sprememb, ki so se obetale sredi sedemdesetih v Ameriki in izbruhnile v New Yorku s proto punk in novovalovskimi zasedbami.
Rocket From The Tombs so se poimenovali po kratkem filmu ...
>>

Med izvajalci z založbe Folkest, ki jo je zagnal istoimenski italijanski etno-festival, je spodaj podpisanega najbolj pritegnila in očarala prav zasedba Braul. Za očaranost ali - še bolje - začaranost je najbolj zaslužen sugestivni, zapeljivi vokal Gabrielle De Cesco, ki me je spomnil na še eno mojstrico italijanske tradicionalne godbe – Elenno Ledda, ki smo jo poslušali z zasedbo Suonofficina na prvi Drugi godbi daljnega leta 1985. Braul, ki imajo domicil v Pordenonu, so številčna, osemčlanska zasedba, v kateri je najti mesta tako za glasbenike na tradicionalna glasbila, kot so violina, številna tolkala, bombarda in harmonika, kot tudi za tiste, ki zvoku zasedbe subtilno dodajajo prizvok modernosti z električnim in akustičnim basom ter akustično kitaro ...

>>

Z albumi iz zbirke »Etiopiques«, ki jih je izdajala francoska založba Buda Musique tam nekje od sredine 90. let prejšnjega stoletja, ste se lahko na teh radijskih valovih že srečali.
Kot se morda kdo izmed vas še spomni, zbirka vsebuje ponatis praktično vsega pomembnega, kar je med leti 1969 in 1978 izšlo na ploščah s popularno glasbeno vsebino v Etiopiji. Ker je bilo to obdobje največjega razcveta etiopske popularne glasbe ... >>

Tokratna oddaja je posvečena Hansu Eislerju, sijajnemu nemškemu komponistu, dolgoletnemu Brechtovemu sodelavcu, serialistu, ki je pisal glasbo za delavsko ljudstvo ...

>>