Čisto nič se ne bomo zmotili s trditvijo, da so Tarika najpomembnejši bend v zgodovini sodobne malgaške glasbene ustvarjalnosti. Tisti so, ki so najbolj odločno in prodorno spravili v svet najbolj atraktivno in hkrati trdno skupaj stoječo kombinacijo elementov glasbene tradicije vsaj 18 etničnih skupin z Madagaskarja, tega velikega in še vedno skrivnostnega otoka v Indijskem oceanu, posajenega ob bok vzhodnoafriški obali. Tarika to skozi različne permutacije počnejo že več kot 15 let. Najprej sicer kot Tarika Sammy, zadnjih deset let pa pod skrajšanim nazivom Tarika ... >>

Znani britanski pianist sodobne klasike John Tilbury, mojster v interpretiranju sodobnih skladateljev prejšnjega stoletja (predvsem Johna Cageea in Mortona Feldmana) in ena ključnih oseb v razvoju krativnih godb na Stari celini (kot član zasedb AMM, Scratch Orchestra, ... ) je v precep besede in glasbe ujel literata Samuela Becketta in njegovi dve radijski igri- ''Cascando'' ter ''Rough For Radio 1'' ...

www.matchlessrecordings.com >>

Kompilacija Crossing The Bridge je pravzaprav soundtrack k istoimenskemu dokumentarnemu filmu o glasbenem življenju in dogajanju na mostu med Evropo in Azijo, v kulturni metropoli Istanbulu. Dokumentarec je nastal v režiji mladega in perspektivnega režiserja turškega rodu Fatiha Akina, rojenega v Hamburgu leta 1973. V dosedanji karieri se je Akin že uveljavil kot režiser in s filmoma Sensin–Du bist es! in Kurz und Schmerzlos pobral že nekaj pomembnih filmskih nagrad ter bil leta 2001 član žirije Berlinskega mednarodnega filmskega festivala, letos pa član žirije festivala v Cannesu... (v celoti...) >>

Glasba Sudana je izven lastnih meja oziroma na tržišču t.i. glasb sveta še vedno razmeroma zelo slabo poznana in zastopana. Sudan je prav gotovo edinstvena etnično-jezikovna, kulturna, verska in geografska vez med severno – arabsko ter podsaharsko – »črno« Afriko – kot tudi pravijo, je afriški mikrokozmos. Na njegovem območju se zvočno odražajo zlasti bližnjevzhodni, »arabizirani« glasbeni vzorci, ki se postopoma približajo zvenu etiopskih tradicij, po drugi strani pa na jugu države izstopajo močni jezikovni in ritmični elementi bantujskih ljudstev. Žal je ta največja afriška država z več kot 300 etničnimi skupinami in nad 130 govorjenimi jeziki bolj kot po svoji kulturni raznolikosti poznana po najdaljši državljanski vojni na celini ... (v celoti ...) >>

Med kolektive jazzovskih glasbenikov, ki so se na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja oblikovali po zgledu ali pa neodvisno od čikaškega AACM, gre umestiti tudi Human Arts Ensemble iz St. Louisa. Pričujoče posnetke omenjene združbe glasbenikov, ki povečini še danes v svojem glasbenem okolju niso nobena neznanka, morda mirno lahko prištejemo v rubriko ponovnih odkritij; poprej so namreč le delno izšli v malih nakladah nekaj let po nastanku. Gre za srečanje, na katerem so se Human Arts Ensemble Lutherja Thomasa jeseni leta 1973 v neki cerkvi mizúriškega St. Louisa pridružili somišljeniki skupaj z bratoma Josephom in Lesterjem Bowiem ... (v celoti ...) >>

Eek-A-Mouse je svojevrsten jamajški umetnik, ki se je kot Ripton Hylton rodil leta 1957 v kingstonškem Trench Town-u. Kot mnogi sovrstniki tudi Ripton ni bil imun na vplive glasbenega toka, ki so še posebej od 50.-ih let dalje za vedno spremenili duh jamaške kulture. S prepevanjem je začel v osnovni šoli in že pri 15-ih je postal znan kot eden najbolj talentiranih mladih kingstonških pevcev. Dve leti kasneje, leta 1974, je pod pravim imenom posnel svoja prva komada, “My Father’s Land” in “Creation”, a do pravega uspeha je trajalo torej še 7 let, ko je kot Eek-A-Mouse v studiu Channel One pri Henry-ju “Junjo” Lawes-u in ob spremljavi že takrat lengendarnih Roots Radicsov za založbo Greensleeves posnel hit “Wa Do Dem” in istoimenski album. >>

Z deseto obletnico delovanja je nastopil čas za objavo posebne izdaje, ki nam prinaša 52 skladb, med katerimi je šest novih; s knjižico komentarjev, spisa in fotografij obogateno dvojno ploščo, dolžina katere definitivno presega okvire Razširjamo obzorja, katero si je skupina Dirtbombs zaslužila obiskati. Če so se White Stripes uspeli izkobacati iz undergrounda in postali eno najpopularnejših imen sodobnega rocka, so Dirtbombs v desetih letih delovanja dosegli kultni status. Obe skupini sta več kot pomembni imeni našega časa, sta tudi ključni imeni pri odkrivanju gostega in pestrega dogajanja v današnjem Detroitu in njegovem glasbenem podzemlju. Prav njemu tudi pripadata, prav v njem se tudi navdihujeta in če so se White Stripes začeli preusmerjati, ostajajo Dirtbombs zvesti osnovni ideji rock and rolla ... (v celoti ...) >>

Dj Shadow je začetnik pravega brskanja za obskurnimi ploščami, iz katerih po copy-paste ali kakšnem drugem sistemu naredi popolnoma svoj glasbeni zvok, ki niha nekje med elektroniko, abstraktnim hiphopom, triphopom in še čim. Iz večih samplov naredi popolnoma nov komad z novo dušo, poleg tega pa je še izvrsten dj, "turntablist" in pravi glasbeni umetnik. S svojo prvo ploščo Endtroducing je presegel okvire takratnega glasbenega zvoka in ustvarjanja glasbe, katerega še danes nadaljujejo mnogi odlični raziskovalci med Dj-ji in producenti, kot so recimo RJD2 in drugi. S svojim pojavom je v založniški svet prinesel kar nekaj novih prijemov, najprej s tem, da je deloval v okviru svoje manjše založbe, in nato še zaradi tega, ker je zbrisal žanrsko razporeditev, saj distribucija Universal njegovo ploščo še vedno vodi kot "dance", kljub temu, da z dancom in miganjem po plesišču nima prav nobene zveze. >>

Abdullah Ibrahim, legendarni južnoafriški - predvsem - pianist, a pogosto v resnici »multiinstrumentalist«, seveda pa tudi skladatelj, aranžer, vodja številnih malih in velikih ansamblov, pedagog in politični aktivist, pred desetletji poznan tudi kot Dollar Brand, je v lanskem letu praznoval kar nekaj okroglih obletnic na svoji dosedanji življenjski poti. Najprej 70. obletnico rojstva, potem 50. obletnico, od kar je nastal njegov prvi uradni, javnosti dostopen posnetek - čeprav se je njegova glasbena kariera pričela že kakšnih pet let prej - in ne nazadnje 35. obletnico, od kar je prvič snemal za založbo ENJA. Z njo je ostal – sicer ob vmesnih sodelovanjih z drugimi založbami in ob ustanovitvi lastne založbe Ekapa – povezan vse do danes. Zato ne preseneča, da je prav ta založba lani izdala tudi album, ki je posvečen vsem tem obletnicam... (v celoti...) >>

Album »Rest' la maloya: Hommage a Alain Peters« ne pritegne pozornosti samo zaradi svojih nespornih glasbenih kvalitet, temveč ima kar nekaj dodatnih razsežnosti, ki ga po svoje delajo izjemnega na področju glasbenih praks, kamor je pač umeščen. Naj naštejem samo nekatere. Vsebina tega albuma je rezultat posebnega projekta, ki je bil javnosti v Evropi predstavljen le enkrat, na znanem francoskem festivalu Africolor v Saint-Denisu 23. decembra leta 2000; oktobra naslednjega leta pa je bila zgolj za domače prizorišče na Reunionu uprizorjena njegova repriza. Njegovo predstavitev na omenjenem festivalu so posneli, tako da album vsebuje nekaj več kot 60 minut dolgo integralno verzijo koncerta. Pri njegovi izvedbi je sodelovala vrsta najvidnejših reunionskih glasbenikov; še posebej, če govorimo o izvajalcih »maloye«. Projekt ni bil posvečen le spominu na pet let pred tem preminulega Alaina Petersa, ampak ga v celoti sestavljajo reprodukcije skladb, za katere je glasbo in besedila napisal prav on. In ne nazadnje: z Danyelom Warojem, ki je bil pobudnik tega projekta, ter s tem tudi z reunionsko »maloyo«, se bomo v kratkem neposredno srečali na odru ljubljanskih Križank ... (v celoti ...) >>

Ob prazniku delavstva, ki danes vse bolj izgublja pravice, ki si jih je pridobil v historičnem vzponu proletariata, bomo v oddaji Razširjamo obzorja prisluhnili posmrtnemu poklonu eni največjih figur evropske avantgardne klasične povojne tradicije, britanskemu skladatelju Corneliusu Cardewu in njegovemu zadnjemu obodobju, prežetemu s skrajno socialno senzibilnostjo, močno politično voljo in aktivizmom, krepko na sledi marskistični/leninistični miselni tradiciji, maoistični Kitajski in burnemu duhu sedemdesetih. Cardewa kot kontroverzno figuro sodobne klasične glasbe lahko ohlapno pojmujemo skozi dva ključna preloma v njegovi ustvarjalnosti - na avantgardno obdobje na sledi in radikalizaciji dela Karlheinza Stockhausena in Johna Cagea in na obdobje, v katerem prevladuje politično motivirana godba na sledi koncertne glasbe 19. stoletja in form popularne glasbe, folka in skoraj rocka, ki jih je z različnimi zasedbami izvajal na političnih shodih in protestih. V osemdesetih je sledil še tretji rez, ki bi sežel estetiko obeh prejšnjih, a žal do njega ni prišlo, saj je bil Cornelius Cardew v l. 1981 povožen, ubit in zapuščen v še danes sumljivih okoliščinah. Po smrti so spominske koncerte uprizorili v Londonu, Chicagu, New Yorku in Tokiju. Londonski spominski koncert v l. 1985 izdan kot Cornelius Cardew - Memorial Concert nam bo služil za odstiranje njegovega drugega, politično motiviranega ustvarjalnega obdobja, ki ga zaznamuje radikalen in ideološko motiviran odklon od glasbenih avantgard ... >>

Letos mineva 50 let, odkar je v Princetonu v ZDA začel delovati prvi moderni sintetizator zvoka, RCA-jev Mark I. Dogodek lahko (z nekaj zadržki) označimo za začetek elektronske glasbe. Preprosti RCA Mark I (12 frekvenčnih oscilatorjev in nekaj filtrov) je v spominu ostal predvsem kot predhodnik bolj znanega RCA Mark II sintetizatorja, ki je prvi pritegnil pozornost mladih skladateljev tistega časa: Miltona Babbitta, Charlesa Wuorinena, Vladimirja Ušačevskega in drugih.

>>

V današnjih obzorjih vam predstavljamo Zolar X, ki velja za svojevrstno predhodnico skupin Devo, Man or Astroman?, Servotron, Supernova. Torej skupin, ki so svojo godbo križale z znanstveno fantastiko. Vesolje je bilo od nekdaj mikavna sfera številnih rockerjev. Med njih sodi tudi David Bowie, ki je leta 1972 doživel vrhunec v alter egu Ziggy Stardust in prav istega leta so se na losangeleški sceni pojavili Zolar X, opravljeni v marsovce, v Nezemljane, in se kot Bowiejevi zasledovalci in posnemovalci pridružili tedaj zelo popularnemu glam rocku. V svetovnem okviru Zolar X niso naredili posebnega preboja, v lokalnem, kalifornijskem okolju pa so s koncertnimi predstavami pustili nekaj nepozabnih spominov, ki so se skozi čas spremenili v legendo. V svoji desetletni karieri skupina ni objavila opaznejših izdaj. Na to so bistveno vplivala trenja znotraj skupine, ki so jo zasledovala do samega konca ... (v celoti ...) >>

Etiopijo smo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja prepoznavali bolj ali manj po političnih, socialnih ali kar meteoroloških kataklizmah, o katerih so pisali svetovni mediji. O tamkajšnjem kulturnem in še posebej glasbenem dogajanju pa ni bilo ravno lahko kaj izvedeti; še manj pa je bilo priložnosti za konkreten vpogled v glasbeno zapuščino, da o aktualnostih sploh ne govorimo. Vse, kar je občasno prihajalo na svetlo z oznako "etiopska popularna glasba", so ponujali etiopski glasbeniki v evropskem ali ameriškem eksilu. Tja so se namreč razbežali po propadu amharskega cesarstva in uvedbi socialistične revolucije, kar vse je doletelo državo v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja ... (v celoti ...) >>

Eden, za rojstvo hardcora na slovenskih tleh najbolj pomembnih hardcore bendov, so vsekakor Angleži Discharge. Pravzaprav najpomembnejši, vam bodo zatrdili starejši privrženci žanra, ki so imeli to srečo, da so bend lahko gledali in poslušali na šentviški gimnaziji v začetku osemdesetih. Že dan kasneje so, kot gobe po dežju, menda začeli poganjati prvi slovenski hardcore bendi ... (v celoti...) >>

Obzorja tokrat širimo s francoskim podzemljem iz obdobja 1977-1983. Glasbene kreativce, ki so se izlegli iz punkovskega vala, je družil isti pasivni punk pedigre in hkraten, v prihodnost usmerjen, elektro-futurizem. Namesto kitar so poprijeli za sintesajzerje ter s sintetiko realizirali svoje artistične vizije. Playlista v nadaljevanju ... >>

Založba Stern's Music je lani ponudila javnosti izjemno kompetenten glasbeni in besedni pregled zgodnjih 20 let glasbene kariere enega velikanov novega vala kongoleške popularne godbe Pape Wembe. S posnetki iz obdobja od leta 1977, ko se je Wemba prvič izkazal kot samostojen in upoštevanja vreden ustvarjalec, pa do leta 1997, ko je bil v zrelem obdobju svoje glasbene poti, je založba zajela najbolj markantne etape na tej njegovi poti od zgodovine do aktualnosti kongoleškega glasbenega dogajanja... (v celoti...) >>

Danes bomo razširjali obzorja z zanimivo in privlačno kompilacijo Hyper Utjosov Presents iz leta 2001. Slišali bomo ruske skupine Nož dlja Frau Müller oz. Messer für Frau Müller, Messer Chups, Mini Bikini in solo-ustvarjalca Olega Kostrova ter gostujoči skupini Plus-Tech Squeezebox z Japonske in Kiss Kiss Bang Bang iz Nemčije. Za kompilacijo sta odgovorna dva Olega, že omenjeni Oleg Kostrov in Oleg Gitarkin. Več kot zanimiva glasbenika, ustvarjalca sodobne ruske glasbene scene, ki sta s projektom Messer Für Frau Müller zaslovela tudi po svetu. Z njim redno obiskujeta evropske koncertne odre, postala sta izvozni kulturni artikel Ruske federacije, na Japonskem in v Evropi sta že doživela licenčne natise dosedanjih izdaj... (v celoti...) >>

Tokrat se v Razširjenih Obzorjih spuščamo na geografsko področje, ki je – verjamem da – marsikomu precej neznano, mogoče celo eksotično, da o tem, da smo o Zahodu in njegovem informacijskem pretoku že ves ta čas bolje poučeni kot pa o Vzhodu, niti ne izgubljam besed. Kar je po svoje tragi-komično, a po drugi strani tudi razumljivo...(več)... >>

Glasbi založbe DFA je uspelo, kot pravi njen estetski moto, »premostiti velikansko vrzel med Donno Summer in the Stooges«. DFA - ali Death From Above - sta James Murphy in Tim Goldsworthy (ex- UNCLE). Z reputacijo ene izmed najboljših letošnjih kompilacij nasploh se trojni cd, ki ga predstavljamo to nedeljo, iz newyorških logov počasi prebija na margine globalne popularnosti in prepoznanosti. Slišali bomo LCD Soundsystem, The Rapture, Liquid Liquid, J.O.Y., Pixeltan... >>

*Mogoče bi bilo trditi, da se povprečni pol-ljubiteljski poslušalec, ali skoraj raje: tisti, ki sicer sliši a redkeje posluša, razlikuje od k raziskovanju in celo glasbenemu mišljenju nagnjenega glasbenega radovedneža, po spoznanju, da glasba ni od ljudi izolirana fizična vibracija. Namreč, ne samo da je kreativna zvočnost človekov socialni in izražajni proizvod, temveč je hrati nekaj, kar vsi konzumiramo skozi socio-politično mrežo znakov, komunikacije in spomina. In če se prepustimo zvočnem mišljenju in si dovolimo se samo-zapeljati z malce bolj abstraktnimi in za kanček pretiranimi koncepti, lahko celo začutimo, kako neločljivo so glasba, zvočnost in nanjo pritrjene pomenskosti vtkane v vezenino človeškega individualnega in družbenega življenja.. (v celoti...) >>

Tokrat poslušamo eno najbolj kultnih in razvpitih kolekcij terenskih, recimo jim miljejskih posnetkov, kar jih v dosedanji zgodovini beleži zelo plodovita in razvejana srenja artistov, ki so tradiciji field recordinga ‘zadali’ naziv umetnost. Tu ciljam predvsem na bogato zapuščino konkretne godbe z vsemi njenimi priteklinami. Nenazadnje pa lahko pristavim par klicajev k besedam legendarnih mojstrov konkretnega – torej, gospodov po imenu Pierre Schaeffer in Pierre Henry. K prvemu zaradi tega, ker je stremel k ‘zajetju’ čim širšega zvočnega sveta okolja, ki nas obkroža, drugega pa omenjam predvsem zaradi njegove teorije kvazi-objektov, ki sta jo v današnjem glasbenem svetu še najbolje in originalno izrabila predvsem Matmos. A pozor – tokrat sama glasbena plat niti ne bo tako v ospredju. Ha. Ne boste verjeli, ampak dotične sonične ‘obsesije’ se bomo dotaknili iz povsem drugega konteksta, ki bo vlekel vzporednice s konkretnim, a večino našega zanimanja usmeril v očitni zgodovinski in politični kontekst...(več)... >>

DEF JAM 1985-2001: History of Hip Hop, Vol. 1 (Universal, 2001)...
(...tekst v celoti...) >>

V oddaji se bomo senznanili z bizarnim zvočnim in liričnim svetom ameriškega pisca pesmi JANDEKA. V načrtni osami je v dvajsetletni karieri ustvaril povsem samosvoj zvočni svet, poln iskrivih domislic, iskrenih, do skrajnosti trpljenja in bolečine prignanih osebnih izpovedi, ki odstrirajo izjemno senzibilnost in čudaško lepoto ... >>

V današnji oddaji Razširjamo obzorja gre za album, ki ga jemljemo iz zbirke Prophet, kar pomeni, da je njegova vsebina brezčasna, čeprav so posnetki zanj nastali že v letu 1967. Kot že veste – vsaj tisti, ki občasno prisluhnete tej in prej omenjeni oddaji –, gre pri omenjeni seriji za objavo premišljeno izbranih in znalsko-občutljivo predstavljenih posnetkov, ki jih je »zagrešil« francoski skladatelj, pianist in muzikolog, v povezavi z njimi pa predvsem raziskovalec, popotnik, snemalec in fotograf Charles Duvelle, na »terenu«, t. j. v originalnem okolju njihovega nastanka ... (v celoti ...) >>

Ko dandanes razmišljam koliko neverjetne, originalne in napredne godbe je v vseh teh letih ostalo prikrite mojim ušesnim kanalom, se moram preprosto sprijazniti z dejstvom, da ob hiperprodukciji vse kar bi hotel imeti in slišati, pač trenutno ni na dosegu moje roke. Živel bi v utopiji, če bi mislil drugače, saj sem še sorazmerno mlad, časa nimam ravno na pretek, iz dneva v dan podpiram tezo vsežiljenjskega učenja, nenazadnje pa izjemno rad kakšno od presenečenj prepustim času, ki šele prihaja...(več)... >>

Pod lupo tokratnih Razširjenih obzorij se je spet znašel pomemeben segment jamajške glasbene zapuščine, ki ga je zakrivil svojevrsten vokalist, po imenu Ken Boothe. Kljub temu da samo ime večini ljubiteljev popularne glasbe iz 2. polovice prejšnjega stoletja morda ne pove dovolj, je njegov vokal tisti, ki je z Jamajke poleg Harryja Belafonteja pa Boba Marleya bržkone dosegel največ ušes. O tem priča tudi današnji izbor njegovih uspešnic, zbranih na pred dvema letoma izdani kompilaciji »Crying Over You – Anthology«, med katerimi boste bržkone lahko vsaj katero prepoznali ... (več ...) >>

Pri glasbenem in teoretskem utemeljitelju tako imenovane »musique oncrete«, Pierru Schaeferju, smo lahko med drugimi brali tudi idejo o 'zvočnih objektih'; ti so v slišanem tisto, kar ni izvedljivo na ali zamenljivo s svojim zvočnim virom. No, če si idejo izposodimo in predelamo za namene današnjih »razširjanj obzorij«, bi nam lahko pomagala razumeti, kakšen učinek želijo doseči številne glasbene zasedbe, ki v svoji podobi in prepoznavnosti postavijo v oklepaj individualnost oseb ter njihove zgodbe. Kar tako dobi pomen, je zasedba kot kolektiva, katere ime slednjič postane kar sinonim za specifičen zvok ... (več...) >>

V današnji oddaji Razširjamo obzorja se bomo podali na pot magičnih razmerij med tehniko, emocijami in strukturo v ustvarjalni avri multiinstrumentalista Davea Paja. Plošča ''Hole Of The Burning Alms'' nam prinaša zbirko malih plošč in rearitet iz ustvarjalnega obdobja med l. 1995 in 2000, s tem pa nam odstira ustvarjalno razpetost med razločevanjem rockerskih zvočnih tvarin in klišejev post-rocka, vse do izklesanja enega od močnejših sodobnih avtorjev pesmi. Album spremlja zorenje od skupinske izkušnje zasedbe M, preko samostojnega prehodnega obdobja Aerial M, vse do obdobja introvertiranosti in krhke senzibilnosti Papa M. Na ta način bomo skromnega Paja končno lahko uvrstili med najpomembnejše protagoniste sodobnega neodvisnega rocka in njegovih strujanj od zgodnjih devetdesetih dalje …

www.dragcity.com >>

Prejšnji mesec je pri Londonski založbi Mute Records v seriji Grey Area izšla kompilacija Richard H. Kirkovih neizdanih del pod naslovom Earlier/Later.
Zgodba Richarda Kirka je neločljivo povezana z legendarno zasedbo Cabaret Voltaire, ki je bila glavni protagonist Sheffieldske glasbene scene skupaj s Throbbing Gristle, The Pop Group in 23 Skidoo, iz katere se je razvilo industrial gibanje in glasba, ki je vplivala na poznejši razvoj elektronske klubske glasbe v naslednjih desetletjih.
>>