|
 V oddaji smo predstavili tri odmevne dogodke likovne scene v začetku meseca junija. Saša Bučan je obiskala razstavišče Mestna galerija, kjer je na ogled kratek pregled sodobne italijanske umetnosti, ki je nastal pod taktirko milanskega profesorja in kustosa Claudia Cerrittellija. Čeprav izbrani avtorji izhajajo iz različnih generacij pa jih družita predvsem konstruktivistična naravnanost na eni strani in raziskovanje narave na drugi. Do 19. maja je bila v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani v okviru Festivala pomladi , na ogled zanimiva razstava Kitajskega političnega plakata, ki je obvladoval vizualno kulturo Ljudske republike Kitajske od njenega začetka leta 1949 pa vse tja do konca kulturne revolucije leta 1979. Razstavo si je ogledala Sara Jassim. V četrtek 26.maja smo se premetavali iz enega na drugo prizorišče kot po tekočem traku. Po podelitvi nagrad Essl mladim obetavnim umetnikom v Moderni galeriji, se je v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost SCCA ob izjemno skopem obisku zgodil projekt in predavanje znanega video umetnika, začetnika video umetnosti na Slovenskem in med drugim tudi člana skupine Borghesia, Nevena Korde. Multimedijskega predavanja se je udeležila in o njem poročala, Saša Bučan
>>sasab, komentarji
Kaj je cianotipija? Morda se stvar na prvo uho sliši nekoliko nenavadno in zapleteno, a malce podrobnejši razmislek hitro pripelje do nekaterih dokaj enostavnih ugotovitev. >>pavelk, komentarji
Tokrat se Sektor Ž loteva vroče teme - pornografije.
Povod je izid knjige Pornomanifest francoske spolne
delavke Ovidie. Zakaj so nekatere feministke proti
pornografiji in druge navdušene zagovornice te
industrije, ali pornografija zatira ali osvobaja?
Na to vprašanje bo Sektor Ž iskal odgovore
skupaj z gostjo Renato Šribar.
>>Katja, komentarji
Lesbos nosi ime ena izmed zadnjih objavljenih pesniških zbirk, ki jih je na luč spravil skoraj že starosta med slovenskimi ustvarjalci, Ivo Svetina. Pesnik, dramatik in pisatelj, ki je svojo defloracijo doživel v drugi polovici 60-ih, se je do danes uveljavil kot ena osrednjih figur na slovenskem prostoru umetniškega ustvarjanja in delovanja. Nekaj le pove, da je v daljnem letu 68, v katerem se je zgodilo »poletje ljubezni«, bil proti Svetini sprožen kazenski postopek. Obtožnico si je namreč nakopal z objavo pesmi »Slovenska apokalipsa« v študentski Tribuni, ki je velik oblak moralističnega prahu vzdignila ravno zaradi erosa, ki ga je tanatosu partizanskih pesniških svetinj dodal takratni mladenič Ivo. >>Igor Bijuklič, komentarji
 Tokratna Arterija je obiskala razstave treh ikon umetnosti 20. stoletja. Sara je v Bežigrajski galeriji občudovala nova dela Tuga Šušnika. Saša se je pustila voditi op-artu Bridget Riley v Mestni galeriji, Petja pa sem poskušala prebaviti velikansko množico projektov, ki so jih v Moderni galeriji postavili po navodilih in načrtih Petra Weibla. >>vizualka, komentarji
Fotografiranje v studiju je prav gotovo tema, ki so se je v zgodovini fotografiranja pogosto lotevali. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da večina prispevkov na to temo pade v dve skrajnosti. Na eni strani so več stostranske razdelave posameznih pojmov in prijemov studijske fotografije. Na drugi strani pa imamo malodane nekajvrstične tekste, ki želijo povzeti celoto studijske fotografije (kot boste kmalu opazili se pričujoče besedilo bolj nagiba v to, drugo smer). Zakaj je temu tako, morda nima smisla razpravljati. Bolje bo, če se lotimo prikaza nekaterih temeljev studijske fotografije (ne toliko tehničnih, kot idejnih temeljev studijske fotografije). Nekje na vrvi med dolgoveznostjo in lakoničnostjo. >>pavelk, komentarji
Slovenska sodobna umetnost še vedno ni zvezda obdobja umetnosti danes. Predolgo in brez vsakega haska bi se lahko poigravali z vprašanjem, zakaj je temu tako. V eni sami sapi bi si lahko odgovorili, da sta za pomanjkanje populizacije sodobne umetnostne prakse zagotovo vsaj dva evidentna razloga - na eni strani je vanjo vloženo premalo sredstev, in kar je še pomembnejše - kako naj se sodobna umetnost uspešno predstavlja, če zanjo nimamo niti enega samega razstavišča. Lahko bi nadaljevala o tem, da nimamo niti dovolj literature o sodobni umetnosti, ki bi si jo lahko izposodili študenti umetnostne zgodovine - pa saj, zakaj le, ko pa to ne spada več v radij umetnostne zgodovinske prakse, kot tudi ne celotna umetnost vzhoda in tako naprej. In ko razvijajoča se umetnost potrebuje ustreznega kustosa, ki bi znal videti in razumeti sodobno umetnost, se znajde pred iskanjem šivankine igle v senu. >>saša bučan, komentarji
V majski oddaji, ki je izjemoma na sporedu
povsem na koncu meseca, predstavljamo
londonsko Women's Library
(med drugim boste slišale in slišali pogovor
z direktorico knjižnice Antonio Byatt)
in izvedemo prelet vsebine zadnjih dveh
številk revije Delta.   >>Katja, komentarji
V Plesnem teatru Ljubljana se je ta ponedeljek, 23. maja, zgodila prva izmed treh napovedanih uprizoritev plesne predstave z naslovom Backspace. Predstava je nastala v produkciji Plesnega studia Infarkt 2005 s sodelovanjem Plesnega teatra Ljubljana ter Dance BG. Nastopajoči par, ki je svojemu gibanju vdahnil idejo, sta tvorili Nataša Tovirac in Petya Stoykova, eter plesnega odra pa je z glasbo napolnjeval Davor Herzeg. V tem primeru se spodobi omeniti še mojstra luči, Tomaža Štrucla, ki je prostoru odmerjal svetlobo ter Matejo Benedetti kot odgovorno za kostumografijo. Tokratna plesna predstava je za svojo podlago trdno postavila ravno preplet polj vidnega in slušnega, s pomočjo katerega sta se gibajoči telesi plesalk skušali pretihotapiti v mirujoča telesa občinstva. >>Igor Bijuklič, komentarji
Dva večera sedeti po dve uri pred televizorjem in gledat izbor za evrovizijsko pesmico, ki po kakem mesecu hitro utone v pozabo, gotovo ni najboljši recept za prijeten večer. Ne, ne, tisti, ki vedo, gredo raje v KUD France Prešeren pogledat Improvizijo. Je ušesom prijaznejša, očem privlačnejša in nasploh zdravju koristnejša!
>>Katjak, komentarji
 Arterija je dobila novo pomoč: Sara Jassim bo pisala o razstavi Mladena Stilinovića, ki je na ogled v galeriji ŠKUC. Obeta se utrinek iz 11. mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru. Tega bo dopolnil daljši intervju z intermedijskim umetnikom Andruidom Kernom, ki ga je pripravil Aleš Vaupotič. Petja pa bom v center prenesla glas iz ŠentviŠke galerije P74, kjer razstavljajo Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič.
>>vizualka, komentarji
Festival sodobnih odrskih umetnosti, Exodos, naj bi bil letos zaznamovan s tematskim sklopom Umetnost in svoboda. Tako si je bilo 18. maja v Cankarjevem domu moč ogledati performans libanonskega umetnika Rabiha Mroueja z naslovom Iskanje pogrešanega uslužbenca. Libanonski igralec, režiser in dramatik Rabih Mroue je poznavalcem gledališke umetnosti v Sloveniji že znan. V okviru festivala Mesta žensk se nam je bil predstavil z domiselno gledališko predstavo Biokrafija, o kateri je bilo govora tudi v predavanju Ane Vujanović. Predavanja, ki so bila letos sestavni del posebnega projekta festivala Exodos, so si prizadevala predstaviti avtorje, ki na različne načine razmišljajo o vlogi sodobnega gledališkega uprizarjanja in o mestu političnega v sodobnem gledališču. Ana Vujanović je torej v predavanju naredila uvod v celostno predstavitev avtorja, ki se nam je tokrat predstavil s performansom, ki problematizira družbeno delovanje, manipuliranje tiska z govoricami, javnimi obtožbami, političnimi konflikti. Neposredno se performans nanaša na libanonsko družbo, vendar je jasno, da je tovrstna tematika za Zahod več kot aktualna. >>Ariana Ferfila, komentarji
Tudi tokrat na spletu samo novičke iz sveta GLBT kulture... >>Vesna Vravnik, komentarji
»Veter zame ni meteorološki, temveč čustveni pojem,« je bila uvodna misel, ki jo je publiki zaupal Feri Lainšček na literarnem večeru njegovega zadnjega dela Občutek za veter, pri katerem je sodeloval s pisateljem Dušanom Šarotarjem. Literarni večer se je zgodil v sredo popoldne v prostorih knjigarne Konzorcij, kjer je bila poleg obeh avtorjev knjige prisotna tudi glasbena skupina Občutek za veter, ki je v tistem deževnem popoldnevu s prekmurskimi melodijami prispevala k ustvarjenju ambienta, ki se je zdel 100 zračnih milj oddaljen od ljubljanskega središča. Šlo je za predstavitev knjige, ki jo je Kajtan Kovič v spremni besedi knjige opisal kot »monografijo Prekmurja«, ki je tista geografska točka, ki avtorja združuje tako v koreninah, kot njuni ljubezni. >>Mirna Bratož, komentarji
V torek, 17.maja, se je v KUD-u France Prešeren zgodila gledališka predstava Fasciklisti. Janez Kocman, drugače član Dejmo stisnt teatra, je poskrbel za idejno zasnovo igre, medtem ko je Irena Duša, alias druga polovica Monospolnega gledališča, igro režirala. V spoju dveh gledališč tvorita avtorski duet, ki je na podlagi lastnih besedil na odru uprizoril tokratno tragikomedijo, pri čemer je za dramaturgijo poskrbel Gregor Bulc. V kabarejskem vzdušju KUD-ove dvorane, se je neinstitucionalno gledališče namenilo stopiti na prste veliki instituciji in njeni logiki formularizacije človeka. >>Igor Bijuklič, komentarji
Globalna kriza je dejansko kriza poželenja. Ljudem predstavlja trenutek nakupovanja - fantazijo o begu iz realnosti. Da potešijo željo, morajo kupiti. Kupljeno pa ne ponudi rešitve in poželenje ostaja. Krog je sklenjen, drevesa padajo, nafta se črpa, ljudstvo kupuje in profiti so maksimalni. Svet je prepoln starih novosti. Istega sranja, a drugega pakovanja. Nova atraktivna, easy-pill or open embalaža z vsebino, ki vsebuje naravni identično aromo in trikratno moč pranja. Odgovornosti za tako propagando nesmisla ne prevzema nihče. Seveda trenutno trendi aktivisti zmečejo vso krivdo na velike korporacije in sama jih 100 % podpiram. Ampak nekaj odgovornosti vseeno pripada oblikovalcu, virtuozu te zdizajnirane high-tech manipulacije. >>Sara Jassim, komentarji
Tokrat smo po kratkem premoru pokukali v Galerijo Gregorja Podnarja v Kranju. Ker je bilo, kot že rečeno, po dolgem času, smo lokacijo ponovno nekoliko izgubili iz spomina, konec koncev pa vendar ponovno odkrili in si ogledali samostojno razstavo avtorice Nike Špan z naslovom The Big Sleep.
>>saša bučan, komentarji
Delavnica filmske teorije in kritike se je zaključila z individualnim mentorskim delom Gorazda Trušnovca.
>>Saška, komentarji
Tokrat bo oddaja umetniško obarvana, saj se bo v prvem delu predstavil motorist in slikar Robert Fister, ki trenutno razstavlja v galeriji KUD France Prešeren. Robert je med drugim zmagovalec risarskega natečaja, ki je potekal v slovenski reviji Playboy, kjer je zmagal z risbo fantazijskega akta. Dela v tehniki svinčnika, suhih barvic in pastela, v stilu foto-realizma ter t.i. "fantasy art-a". Predvsem njegove fantazijske umetnine bi bile prav lahko zelo lepi air-brushi na pločevini ali pa tattooji na telesu.
Ravno o tattoojih bo beseda tekla v drugem delu oddaje. Ker je znani tattoo artist Rein trenutno na tattoo konvenciji v Frankfurtu, se bomo o njegovih mojstrovinah, predvsem pa o tem, kako ravnati s svežimi tattooji, pogovarjali z Matejem Repanškom, predsednikom moto kluba Firestarters Prospect MC in hkrati članom Tatoo društva Rein Art. Reinove umetnine pa si lahko ogledate na: http://users.volja.net/sodomy/
>>lucy, komentarji
Danes je oblikovanje onesnaženo vizualno in sporočilno. Revno oblikovana vizualna komunikacija žali našo občutljivost. Manj težko je ustvariti tehnološko in estetsko izpopolnjene rešitve, kot ustvariti rešitev, ki učinkovito komunicira, hkrati pa ohranja estetiko. Vizualni umetnik je obvezan, da estetika ne prevzame vsebine. Obe morata delovati v sozvočju. Učinkovita raba barve, oblike, kompozicije in postavitev tipografije morajo pritegniti prav toliko kot vsebina. Včasih oblikovalec ni bil tako tržno podrejen diktatorskim trendom multikorporacij. Deloval je v skladu s trendi v umetnosti. Prevajal jih je v oblikovalski jezik in z jasnimi ter čistimi formami zadovoljil in kultiviral oko gledalca. Da je bilo temu takrat res tako, si lahko dokažete z ogledom aktualne razstave v galerijah Klovičevi dvori v Zagrebu. Razstava staroste grafičnega oblikovanja na področju bivše juge, grafika, slikarja in kiparja ter mednarodno priznanega umetnika Ivana Piclja. >>Sara Jassim, komentarji
 Pozdravljeni v rojstnodnevni Arteriji. Sama kar ne more verjeti, da se že petdesetič pojavlja v etru Radia Študent. Za svoj rojstni dan si bo vzela dopust in vas tako čez štirinajst dni, 9. maja, ne bo gostila v etru, temveč vas bo prepustila rojstnodnevnemu programu Radia Študent. A brez skrbi, tudi ta bo prepleten z vizualnimi in širšimi kulturnimi presenečenji. Danes pa v petdeseti Arteriji predstavljamo dva prispevka, ki jih je pripravila Maja. Posladkala se je na razstavi erotične fotografije v galeriji Photon in na razstavi Roka Siebererja Kurija, ki je na ogled v galeriji ŠKUC. Petja pa sem se na lep sončen dan odpeljala v Škofjo Loko in si ogledala razstavo Trenutki, ki jo je začarala Mirjam Marussig. >>vizualka, komentarji
Je 47-letni fotograf, ki prihaja iz Argentine. S fotografijo se je začel ukvarjati nekje v 70-tih letih prejšnjega stoletja, nekako takrat, ko je opuščal študij inžinerstva. Od leta 1982, ko se je iz Santa Feja preselil v Buenos Aires, se je njegova fotografska kariera, lahko bi dejali, le še vzpenjala. 
>>pavelk, komentarji
V Šentjakobskem gledališču so v režiji Miha Goloba pripravili uprizoritev enega od tekstov Marka Ravenhilla, enega ključnih predstavnikov novega britanskega gledališča, ki se je uveljavilo v 90-tih letih 20.stoletja. Šola, imenovana gledališče »u fris« predstavlja radikalne, nekonformistične drame, ki neposredno podajajo sliko sodobne družbe. Gre za tako imenovano dramatiko »krvi in sperme«, kjer liki lebdijo v čisti sedanjosti, preteklost in prihodnost sta eliminirani. S tem umanjka tudi orientacija in življenjska vsebina. >>nika arhar, komentarji
V razstavnem prostoru galerije Equrna se tokrat predstavlja slovenski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Po diplomi iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost je opravil tudi podiplomski študij iz slikarstva in grafike. Od prve samostojne razstave leta 1989, kjer se je predstavil širši javnosti, lahko nenehno sledimo njegovi močni ustvarjalni volji, ki raste iz avtorjevega osebnega angažmaja do klasičnega slikarskega medija. V poplavi pojava različnih umetniških praks, ki dajejo vse večji pečat sodobnemu času oziroma spremljajoči umetnosti, se Plotajs ne poskuša izneveriti domnevno arhaični naravi umetniške slike, ki postaja domnevno vse bolj izrabljena. Avtorju slika v pomenu platna še ostaja prostor osebne svobode in volje, prostor, kjer črta in barva še zmoreta povedati in iz velike opne sočasnega pojavnega sveta izluščiti vse tisto, kar je vredno in navdihuje. >>saša bučan, komentarji
»Res se imaš dobro!«
»Kako se imam dobro? «
»Lahko greš, kamorkoli hočeš, jaz pa ne morem.«
»Tudi jaz se nimam tako dobro. Ko sem utrujen in si želim spati, ne morem domov.«
Liu Dongsheng je postal še bolj žalosten. »Kasneje te mogoče ne bom več videl. Oče pravi, da bo tole okno zacementiral; ne dovoli, da bi plezal na okensko polico. Pravi, da lahko padem in umrem.« Chen Lei je sklonil glavo in začel z nogo risati po tleh.
Zgodba "Določeno z usodo", kitajskega pisatelja Yu Huaja, v nedeljo ob dvajsetih.  >>petras, komentarji
Günterja Grassa je leta 1999 doletela velika čast. Prejel je Nobelovo nagrado za literaturo, in sicer za roman, ki ga je napisal že davnega leta 1959 - Pločevinasti boben. Zakaj je preteklo toliko let od nastanka odličnega romana do podelitve velike nagrade, vedo več povedati tisti, ki pri tem sodelujejo, najverjetneje pa je bil Grassov življenski motto: »Naloga meščana je, da ima usta odprta« za čas, ko je bil roman izdan, nekoliko prenapreden in svojstven. >>saša bučan, komentarji
 V četrtek, 7. aprila, se je v Mestni galeriji 2 odprla razstava »Morski list« Günterja Grassa. Gre seveda za znanega nemškega pisatelja ter Nobelovega nagrajenca, vsestranskega ustvarjalca, ki se tokrat v Ljubljani predstavlja s serijo grafik motivov iz živalske fantastike. Na ogled je 25 originalnih jedkanic iz leta 1972 in 1973, ki jih je uporabil za knjižno opremo svojega istoimenskega romana »Morski list«, v katerem se avtor igra z mitologijo in časom ter razume razvoj civilizacij kot rezultat boja med moškimi destruktivnimi sanjami o veličini in žensko dovršenostjo.
>>Bojan Anđelković, komentarji
18. marca smo si lahko v prostorih opuščene prodajalne DZS na Šubičevi, v Ljubljani, ogledali najnovejši projekt nizozemskega ustvarjalca Marnixa de Nijsa, s pomenljivim naslovom Run Motherfucker Run. Naslov preseneti, vendar je predvsem pomenljiv, kajti izkušnja, ki jo udeleženec- gledalec te interaktivne instalacije doživi, je dobesedno izlita v kratkem in jedrnatem sporočilu. Kdor hoče videti mora sodelovati in obratno- kdor ne sodeluje ne bo videl. In zopet – kdor bo sodeloval in s tem videl, bo občutil. >>saša bučan, komentarji
Zaradi nezmožnosti za transfer, sumničavosti in kronične nezaupljivosti do vseh, ki si ne delijo njene simpomatologije, je neanalizabilna. Ko oseba s to boleznijo enkrat sreča potrditev svoje Resnice v podobi somišljenika, so obeti slabi. >>fanny moser, komentarji
|
| Najbolj brano |
