|
Idrija bo letošnje poletje preživela v znamenju kulturnih festivalov, ki vsako leto pridobivajo na kvaliteti, priljubljenosti, raznovrstnosti in pomembnosti. Mlada in zagnana ekipa organizatorjev se je letos lotila prebujanja 1. plesnega festivala, ki so ga poimenovali Poletje v gibu. Tovrstni plesni festivali so še kako pomembni, saj manjši kraji tako pridobivajo svoj izraz in težo, kar prinaša v slovenski prostor ob vse preveč centralizirani ljubljanjski plesni sceni, svežino in nov zagon. >>Ariana Ferfila, komentarji
 Za prebivalce Grumove Goge je bilo značilno, da se venomer čakali na dogodek, ki bi za trenutek odpihnil nabrano soparo zatohlega niča, ki se je kot doma ustalila v njihovi kotlini. Nekaj podobnega čutijo danes tisti, ki jim je usoda namenila živeti na zapadni strani ali tam kjer jajce prileze iz kokoši. Postmodernistična urbana konstrukcija, ki danes tam leži, je bila odgovor na politiko zahodnih velesil in njihovega rezanja povojnega kolača. Regija je potrebovala nov center in takratna vzhičenost povojne oblasti in ponosnega ljudstva je lansirala parolo: »Zgradimo nekaj kar bo sijalo čez mejo!«
>>Igor Bijuklič, komentarji
 4. julija smo si v Salzburgu ogledali cirkuško predstavo kolektiva AOC z naslovom Questions de directions, ki je nastala v sodelovanju z italijansko koreografinjo Rebecco Murgi. Rebecco Murgi slovensko občinstvo pozna iz predstav Mateje Bučar Room and Road pa tudi kot ustvarjalno sodelovko Emila Hrvatina iz predstave COLECT-IF. V preteklem času je veliko sodelovala tudi z Iztokom Kovačem in vsem poznano skupino ENKNAP.
>>Ariana Ferfila, komentarji
 Od 28.6. v galeriji Equrna razstavljata Jelka Flis in Marjan Gumilar. Za oba velja, da sta se rodila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Hkrati je za oba značilno, da ju zanima abstraktno slikarstvo, raziskovanje določenih vzorcev in cikličen pogled na življenje in umetnost, kar je razvidno iz pričujoče razstave, v kateri Marjan Gumilar nadaljuje raziskovanje anatomije očesa oz. kroga, Flisarjeva pa raziskuje vpetost spirale v zamaknjeni kvadrat.
>>Miša G, komentarji
V spodnjih prostorih Moderne galerije je od 30. 6. postavljena fotografska razstava Leona Dolinška. Razstavljene so črnobele fotografije iz obdobja od 1959 do 1986. Na njih so predstavljeni utrinki iz vsakdanjega življenja Ljubljančanov v sedemdesetih letih, utrinki iz gledaliških razstav, filmov in slikarskih ateljejev. Umetnik, ki ga je po eni strani zanimal banalni vsakdanji svet po drugi pa umetniški krogi, je s svojimi fotografijami, ki jih je med drugim objavljal v reviji Delo in Tovariš, prispeval veliko k slovenski fotografiji. >>Miša G, komentarji
 Razstava dvoumnega naslova Čisto umazano, ki je do 22. julija na ogled v galeriji ŠKUC, vstopa v eno izmed pomembnih delov življenja posameznika in družbe – področje osebne higiene. Odločitev kustosov - tečajnikov Sveta umetnosti, da osnovno izhodišče pustijo odprto in vanj vključijo možnost apliciranja temeljnih kulturnih, družbenih in političnih vprašanj, je pogojevala strukturo razstave. Ta je konglomerat različnih tematizacij pojma higiena in binarnih relacij med pojmoma čistoča ter umazanija.
>>komentarji
Fotografska razstava Antonia Živkoviča z naslovom Dimniki že od 28.6. krasi stene galerije Photon. Pričujoči črnobeli fotografski ciklus, ki prikazuje zapuščene tovarne, predstavlja nekakšno nadaljevanje ciklusa Črna dolina, v katerem je Živkovič poslikal zapuščene rudnike. Tokrat je z ročno izdelanimi fotografijami s pomočjo različnih filtrov in t.i. mask dosegel različne stopnje osvetljevanja in s tem dodal nekoliko poetično dimenzijo prikazovanja industrijskih kompleksov. >>Miša G, komentarji
  Mircea Cărtărescu, pesnik, pisatelj, esejist in teoretik romunskega postmodernizma z romanom Nostalgija prvič vstopa v slovenski literarni prostor. Roman, ki je prvič izšel že leta 1989, vendar zaradi cenzure v skrajšani obliki, je svojo neokrnjeno izdajo z naslovom Nostalgija končno dočakal leta 1993 in požel takojšen mednarodni uspeh. Pred kratkim pa je Cărtărescujev roman, ki ga že uvrščajo med romunska klasična literarna dela izšel tudi v slovenskem prevodu.
>>kristinas, komentarji
 Pisatelj, pesnik in prevajalec Kajetan Kovič je nam, večnim otrokom, bolje poznan kot avtor Mačka Murija. V pisani besedi se je prvič predstavil bralcem v zbirki Pesmi štirih, leta 1953, s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Pripadnik medvojne generacije, avtor obširnega opusa in dobitnik mnogih odlikovanj za literarne in kulturne dosežke je v svoji zadnji knjigi, v vlogi jutranjega sprehajalca, naredil sprehod po svoji dosedanji življenjski poti in si na njenih mejnikih skušal zapisati svojo malo avtobiografijo.
>>Igor Bijuklič, komentarji
od 1.-9. julija 2005 poteka na Češkem v Karlovyh Varyh 40. mednarodni filmski festival.
glej: http://www.iffkv.cz/?lang=en
>>SanaBi, komentarji
Le redki so še tisti, ki zmorejo slediti hitrosti, s katero Tomaž Šalamun polni knjižne police s svojimi zbirkami. Šalamun sam je že ničkolikokrat sam ponovil, da je s svojo pisavo zasitil slovenski trg, vendar pa se ta ne brani njegovih novih pesmi. Tokrat jih trdo vezane ponuja za nekaj manj kot 4.000 tolarjev. Nova knjižica poezij Tomaža Šalamuna, je luč sveta ugledala pri Beletrini. Svežo od tiskarskega črnila jo je hitro pregrizla bralka. Najprej se je zastrmela v spremno besedico Jakuba Winiarskega. >>vizualka, komentarji
 Po dveh letih so v Benetkah že otvorili bienale lepih umetnosti, ki praznuje svoj 110. rojstni dan. Ob obisku se tokrat za razliko od prejšnjega nismo kopali v lastnem znoju, ampak smo vdihavali vonjave sveže naprintanih panojev, ki so se mešale z pravkar zmleto kavo stalnega sponzorja Illy. Tokratna Arterija na jedilniku nudi hrustljavo zapečene dobrote, ki so se nam ponujale med beneškimi kanali. >>vizualka, komentarji
 Magdaléna Platzová, češka pisateljica mlajše generacije in hčerka znane pisateljice Ede Kriseove, si je na prelomu devetdesetih, takoj po maturi, začela krojiti zanimivo preteklost. Najprej je bolj študijsko obiskala nekaj delčkov sveta. Študirala je v Washingtonu in prepotovala ZDA, eno leto je preživela kot štipendistka v Angliji, v šoli, ki jo je ustanovil indijski filozof Krishnamurti. S skupino učiteljev in študentov je prečesala Indijo. >>majak, komentarji
Tja, kjer so včasih sem ter tja brzele polne bale tobaka, se je v poletnih mesecih naselila sodobna umetnost. Jubilejni 26. grafični bienale, ki letos praznuje abrahama, je z vsem potrebnim pompom prejšnji četrtek praznoval svojo vselitev v prostore ljubljanske Tobačne tovarne. In vendar se lahko v Mednarodnem grafičnem centru pohvalijo, da gre za prireditev, ki se odvija na več lokacijah. Spremljevalne razstave bienala: Raymond Pettibon, Najlepše grafike in Prva linija, nadebudne ljubitelje vizualij že čakajo v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Po tobačni in MGLC-ju se boste lahko pasli vse do 2. oktobra, vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 20. ure. >>vizualka, komentarji
V petek, 24. junija, se je v Galeriji Škuc zgodila otvoritev sklepne razstave tečaja za kustuse sodobne umetnosti. O tečaju, ki ga v okviru Šole za sodobno umetnost že osmo leto zapored organizira SCCA, Zavod za sodobno umetnost, ter o sami pripravi in izpeljavi razstave smo govorili z Miho Colnerjem, enim izmed sedmih letošnjih udeležencev tečaja.
Naslov letošnje razstave je Čisto umazano. Naslov namiguje na dvoumnosti in paradokse, ki jih zbuja izhodiščna tema – osebna higiena. Odgovorili smo na vprašanja o izboru, konceptu in finančni plati razstave. Čeprav kustosi razstave pravijo, da so razstavo v veliki meri pripravili samoiniciativno, da zanjo niso prejeli izdatnih institucionalnih finančnih sredstev ter da je v veliki meri šlo za na entuziazmu temelječ projekt, pa se z njimi vsi ne strinjajo. Na razstavi sta se oglasila kontroverzni ruski umetnik Aleksander Brenner ter Barbara Schulz in izvedla protestno direktno akcijo. Akcijo je opisala in interpretirala udeleženka tečaja, Ida Hiršenfelder.
Razstavo si je ogledala in s kustosi govorila Helen.
>>helen, komentarji
Med 24. in 26. junijem je v Ljubljani gostoval menarodni projekt Gesta v evropskem kulturnem izročilu. Enoletni projekt bo do septembra povezoval umetnike, teoretike in kulturne ustanove iz Firenc, Procide, Barcelone, Aten, Cardiffa, Gradca in Ljubljane. Njegov namen je preučiti možnosti vzpostavljanja identitete v sodobni medkulturni Evropi. V takšni zastavitvi se je za ključno izkazala komunikacija. Snovalci projekta so zato v središe postavili proces prevajanja naravne geste v različne kulturne prakse. Ples, vizualna umetnost, gledališče, film in drugi neverbalni jeziki so obravnavani kot kompleksne geste. Kot take pa te dejavnosti omogočajo iskanje dialoga in identitete v razmerah medkulturnosti. >>jernejh, komentarji
  Raymond Pettibon je oblikoval mnoge naslovnice albumov ameriške scene osemdesetih let. Stopili bomo v svet njegovih ilustracij in besedil, ob legendarni glasbi: Black Flag, Minuteman, Foo Fighters ... >>vizualka, komentarji
 V oddaji smo predstavili tri odmevne dogodke likovne scene v začetku meseca junija. Saša Bučan je obiskala razstavišče Mestna galerija, kjer je na ogled kratek pregled sodobne italijanske umetnosti, ki je nastal pod taktirko milanskega profesorja in kustosa Claudia Cerrittellija. Čeprav izbrani avtorji izhajajo iz različnih generacij pa jih družita predvsem konstruktivistična naravnanost na eni strani in raziskovanje narave na drugi. Do 19. maja je bila v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani v okviru Festivala pomladi , na ogled zanimiva razstava Kitajskega političnega plakata, ki je obvladoval vizualno kulturo Ljudske republike Kitajske od njenega začetka leta 1949 pa vse tja do konca kulturne revolucije leta 1979. Razstavo si je ogledala Sara Jassim. V četrtek 26.maja smo se premetavali iz enega na drugo prizorišče kot po tekočem traku. Po podelitvi nagrad Essl mladim obetavnim umetnikom v Moderni galeriji, se je v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost SCCA ob izjemno skopem obisku zgodil projekt in predavanje znanega video umetnika, začetnika video umetnosti na Slovenskem in med drugim tudi člana skupine Borghesia, Nevena Korde. Multimedijskega predavanja se je udeležila in o njem poročala, Saša Bučan
>>sasab, komentarji
Kaj je cianotipija? Morda se stvar na prvo uho sliši nekoliko nenavadno in zapleteno, a malce podrobnejši razmislek hitro pripelje do nekaterih dokaj enostavnih ugotovitev. >>pavelk, komentarji
Tokrat se Sektor Ž loteva vroče teme - pornografije.
Povod je izid knjige Pornomanifest francoske spolne
delavke Ovidie. Zakaj so nekatere feministke proti
pornografiji in druge navdušene zagovornice te
industrije, ali pornografija zatira ali osvobaja?
Na to vprašanje bo Sektor Ž iskal odgovore
skupaj z gostjo Renato Šribar.
>>Katja, komentarji
Lesbos nosi ime ena izmed zadnjih objavljenih pesniških zbirk, ki jih je na luč spravil skoraj že starosta med slovenskimi ustvarjalci, Ivo Svetina. Pesnik, dramatik in pisatelj, ki je svojo defloracijo doživel v drugi polovici 60-ih, se je do danes uveljavil kot ena osrednjih figur na slovenskem prostoru umetniškega ustvarjanja in delovanja. Nekaj le pove, da je v daljnem letu 68, v katerem se je zgodilo »poletje ljubezni«, bil proti Svetini sprožen kazenski postopek. Obtožnico si je namreč nakopal z objavo pesmi »Slovenska apokalipsa« v študentski Tribuni, ki je velik oblak moralističnega prahu vzdignila ravno zaradi erosa, ki ga je tanatosu partizanskih pesniških svetinj dodal takratni mladenič Ivo. >>Igor Bijuklič, komentarji
 Tokratna Arterija je obiskala razstave treh ikon umetnosti 20. stoletja. Sara je v Bežigrajski galeriji občudovala nova dela Tuga Šušnika. Saša se je pustila voditi op-artu Bridget Riley v Mestni galeriji, Petja pa sem poskušala prebaviti velikansko množico projektov, ki so jih v Moderni galeriji postavili po navodilih in načrtih Petra Weibla. >>vizualka, komentarji
Fotografiranje v studiju je prav gotovo tema, ki so se je v zgodovini fotografiranja pogosto lotevali. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da večina prispevkov na to temo pade v dve skrajnosti. Na eni strani so več stostranske razdelave posameznih pojmov in prijemov studijske fotografije. Na drugi strani pa imamo malodane nekajvrstične tekste, ki želijo povzeti celoto studijske fotografije (kot boste kmalu opazili se pričujoče besedilo bolj nagiba v to, drugo smer). Zakaj je temu tako, morda nima smisla razpravljati. Bolje bo, če se lotimo prikaza nekaterih temeljev studijske fotografije (ne toliko tehničnih, kot idejnih temeljev studijske fotografije). Nekje na vrvi med dolgoveznostjo in lakoničnostjo. >>pavelk, komentarji
Slovenska sodobna umetnost še vedno ni zvezda obdobja umetnosti danes. Predolgo in brez vsakega haska bi se lahko poigravali z vprašanjem, zakaj je temu tako. V eni sami sapi bi si lahko odgovorili, da sta za pomanjkanje populizacije sodobne umetnostne prakse zagotovo vsaj dva evidentna razloga - na eni strani je vanjo vloženo premalo sredstev, in kar je še pomembnejše - kako naj se sodobna umetnost uspešno predstavlja, če zanjo nimamo niti enega samega razstavišča. Lahko bi nadaljevala o tem, da nimamo niti dovolj literature o sodobni umetnosti, ki bi si jo lahko izposodili študenti umetnostne zgodovine - pa saj, zakaj le, ko pa to ne spada več v radij umetnostne zgodovinske prakse, kot tudi ne celotna umetnost vzhoda in tako naprej. In ko razvijajoča se umetnost potrebuje ustreznega kustosa, ki bi znal videti in razumeti sodobno umetnost, se znajde pred iskanjem šivankine igle v senu. >>saša bučan, komentarji
V majski oddaji, ki je izjemoma na sporedu
povsem na koncu meseca, predstavljamo
londonsko Women's Library
(med drugim boste slišale in slišali pogovor
z direktorico knjižnice Antonio Byatt)
in izvedemo prelet vsebine zadnjih dveh
številk revije Delta.   >>Katja, komentarji
V Plesnem teatru Ljubljana se je ta ponedeljek, 23. maja, zgodila prva izmed treh napovedanih uprizoritev plesne predstave z naslovom Backspace. Predstava je nastala v produkciji Plesnega studia Infarkt 2005 s sodelovanjem Plesnega teatra Ljubljana ter Dance BG. Nastopajoči par, ki je svojemu gibanju vdahnil idejo, sta tvorili Nataša Tovirac in Petya Stoykova, eter plesnega odra pa je z glasbo napolnjeval Davor Herzeg. V tem primeru se spodobi omeniti še mojstra luči, Tomaža Štrucla, ki je prostoru odmerjal svetlobo ter Matejo Benedetti kot odgovorno za kostumografijo. Tokratna plesna predstava je za svojo podlago trdno postavila ravno preplet polj vidnega in slušnega, s pomočjo katerega sta se gibajoči telesi plesalk skušali pretihotapiti v mirujoča telesa občinstva. >>Igor Bijuklič, komentarji
Dva večera sedeti po dve uri pred televizorjem in gledat izbor za evrovizijsko pesmico, ki po kakem mesecu hitro utone v pozabo, gotovo ni najboljši recept za prijeten večer. Ne, ne, tisti, ki vedo, gredo raje v KUD France Prešeren pogledat Improvizijo. Je ušesom prijaznejša, očem privlačnejša in nasploh zdravju koristnejša!
>>Katjak, komentarji
 Arterija je dobila novo pomoč: Sara Jassim bo pisala o razstavi Mladena Stilinovića, ki je na ogled v galeriji ŠKUC. Obeta se utrinek iz 11. mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru. Tega bo dopolnil daljši intervju z intermedijskim umetnikom Andruidom Kernom, ki ga je pripravil Aleš Vaupotič. Petja pa bom v center prenesla glas iz ŠentviŠke galerije P74, kjer razstavljajo Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič.
>>vizualka, komentarji
|
| Najbolj brano |
