Napovedujemo filmski festival v Motovunu, od 25. - 29. julija 2005, na katerem bosta prikazana tudi dva slov. filma.

Program si lahko ogledate na spletni strani festivala: http://www.motovunfilmfestival.com/

Film Vezilja francoske režiserke Eleonore Faucher, ki se trenutno vrti v kinu Dvor, zaznamuje čudovita režijska estetika, dobri igralci in izvirna glasba. Če si želite popestriti poletje v Ljubljani, je mirna in utečena zgodba kot nalašč za sprostitev živcev po napornem študijskem letu...

>>

Bojan Anđelković, komentarji

László Darvasi je eden najizrazitejših avtorjev sodobne madžarske književnosti. Njegova dela so prevedena v več jezikov in zanje je prejel več uglednih nagrad doma ter v tujini. Nedavno je pri Beletrini izšel prevod enega njegovih najvidnejših del Dobiti žensko, v katerem pripoveduje zgodbe šestnajstih žensk znotraj širšega okvira vojne v Bosni. Oznaka, da gre za portrete žensk je morda malce zavajajoča. Zgodbe vedno pripoveduje moški prvoosebni pripovedovalec in prek njega ter tako tudi šele za njem spoznamo žensko iz naslova posamezne zgodbe.

Po dolgem času je v ameriški literarni svet udaril beli anglosaksonski protestant. Leta dolgo, se je ameriška literarna smetana potila, ko so dobre knjige pisali Latinoameričani, Afroameričani, Kitajke, Indijanke in Indijke. Zdelo se je, da belci nimajo več kaj povedati, da se je po popisih vojn, v katere so bili vpleteni američani, izgubila vsaka pripovedna nit. A Jonathan Franzen je spisal Popravke in dokazal, da tudi v razviti, postkapitalistični družbi še lahko spišemo dobro družinsko zgodbo..

Roman – pajčevina je podnaslov romana Pogovor s Spinozo. Prejel je makedonsko nagrado Roman leta in je bil preveden že v več tujih jezikov, spleten a je iz šestih niti. Pajkova mreža po avtorjevem mnenju najbolje predstavlja propadanje krhkih stvari v vesolju. Ustvarjena je od boga kot večne in neskončne substance. S to oznako nas pisatelj Goce Smilevski že subtilno ujame direktno med niti svoje pripovedne mreže.

Oči, da ne vidijo so nam skušale približati osebo, ki je preminula. Med nami ni več Miklavža Ocepka, filozofa, etika. Z nami sta bila Iztok Osojnik in Primož Repar, njegova prijatelja in sodelavca pri reviji APOKALIPSA.

Hollywood vsaj od Društva mrtvih pesnikov dalje prikazuje Shakespearove igre kot tista besedila, s preigravanjem katerih zbegani srednješolec naposled najde svojo identiteto. Vse peripetije ob postavljanju šolske predstave neizbežno vodijo k prepoznanju prave ljubezni, družbene vloge in življenjskega poslanstva. Ali pa, kot v omenjenem filmu, ki tudi marsikateremu poslušalcu teh valov nedvomno kaj hitro vzbudi nostalgične spomine, Shakespeare vodi vsaj v spoznanje o neizbežnosti samoizbrisa. Romeo in Julija, Sen kresne noči ali pa navsezadnje Ukročena trmoglavka ponujajo tudi še danes idealen vzorec za posameznikovo tragikomično prehajanje iz adolescence v navidezno zrelost.

Odkar se veselo postavljamo z vstopom v veliko evropsko družino, se tu in tam tudi na kulturni mizi znajde kaka drobtinica evropske pogače. Večinoma večje institucije se vključujejo v različne projekte. Tam jih poleg možnosti sodelovanja z evropskimi partnerji in nadgradnje znanja, pričakuje tudi kakšen dodatni kulturni tolar. Moderna galerija se je tako leta 2003 vključila v projekt Gravity-Art, Religion, Science, ki ga je omogočil evropski program Kultura 2000.

Roman Govorica okuževalca Gesualda Bufalina, ki je v preteklem letu izšel pri Študentski založbi, nam ponuja redko priložnost vpogleda v sicilijansko literarno tradicijo, ki je od nekdaj v precejšnji meri prispevala k italijanski književni produkciji. Roman, ki je bil zasnovan že leta 1951 in dokončan v začetku sedemdesetih let, je po desetletju revidiranj končno izšel leta 1981 in s svojo slogovno izbrušenostjo navdušil literarne kritike.

Za prebivalce Grumove Goge je bilo značilno, da se venomer čakali na dogodek, ki bi za trenutek odpihnil nabrano soparo zatohlega niča, ki se je kot doma ustalila v njihovi kotlini. Nekaj podobnega čutijo danes tisti, ki jim je usoda namenila živeti na zapadni strani ali tam kjer jajce prileze iz kokoši. Postmodernistična urbana konstrukcija, ki danes tam leži, je bila odgovor na politiko zahodnih velesil in njihovega rezanja povojnega kolača. Regija je potrebovala nov center in takratna vzhičenost povojne oblasti in ponosnega ljudstva je lansirala parolo: »Zgradimo nekaj kar bo sijalo čez mejo!«

4. julija smo si v Salzburgu ogledali cirkuško predstavo kolektiva AOC z naslovom Questions de directions, ki je nastala v sodelovanju z italijansko koreografinjo Rebecco Murgi. Rebecco Murgi slovensko občinstvo pozna iz predstav Mateje Bučar Room and Road pa tudi kot ustvarjalno sodelovko Emila Hrvatina iz predstave COLECT-IF. V preteklem času je veliko sodelovala tudi z Iztokom Kovačem in vsem poznano skupino ENKNAP.

Od 28.6. v galeriji Equrna razstavljata Jelka Flis in Marjan Gumilar. Za oba velja, da sta se rodila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Hkrati je za oba značilno, da ju zanima abstraktno slikarstvo, raziskovanje določenih vzorcev in cikličen pogled na življenje in umetnost, kar je razvidno iz pričujoče razstave, v kateri Marjan Gumilar nadaljuje raziskovanje anatomije očesa oz. kroga, Flisarjeva pa raziskuje vpetost spirale v zamaknjeni kvadrat.

V spodnjih prostorih Moderne galerije je od 30. 6. postavljena fotografska razstava Leona Dolinška. Razstavljene so črnobele fotografije iz obdobja od 1959 do 1986. Na njih so predstavljeni utrinki iz vsakdanjega življenja Ljubljančanov v sedemdesetih letih, utrinki iz gledaliških razstav, filmov in slikarskih ateljejev. Umetnik, ki ga je po eni strani zanimal banalni vsakdanji svet po drugi pa umetniški krogi, je s svojimi fotografijami, ki jih je med drugim objavljal v reviji Delo in Tovariš, prispeval veliko k slovenski fotografiji.

Razstava dvoumnega naslova Čisto umazano, ki je do 22. julija na ogled v galeriji ŠKUC, vstopa v eno izmed pomembnih delov življenja posameznika in družbe – področje osebne higiene. Odločitev kustosov - tečajnikov Sveta umetnosti, da osnovno izhodišče pustijo odprto in vanj vključijo možnost apliciranja temeljnih kulturnih, družbenih in političnih vprašanj, je pogojevala strukturo razstave. Ta je konglomerat različnih tematizacij pojma higiena in binarnih relacij med pojmoma čistoča ter umazanija.

Mircea Cărtărescu, pesnik, pisatelj, esejist in teoretik romunskega postmodernizma z romanom Nostalgija prvič vstopa v slovenski literarni prostor. Roman, ki je prvič izšel že leta 1989, vendar zaradi cenzure v skrajšani obliki, je svojo neokrnjeno izdajo z naslovom Nostalgija končno dočakal leta 1993 in požel takojšen mednarodni uspeh. Pred kratkim pa je Cărtărescujev roman, ki ga že uvrščajo med romunska klasična literarna dela izšel tudi v slovenskem prevodu.

od 1.-9. julija 2005 poteka na Češkem v Karlovyh Varyh 40. mednarodni filmski festival.

glej: http://www.iffkv.cz/?lang=en

V oddaji smo predstavili tri odmevne dogodke likovne scene v začetku meseca junija. Saša Bučan je obiskala razstavišče Mestna galerija, kjer je na ogled kratek pregled sodobne italijanske umetnosti, ki je nastal pod taktirko milanskega profesorja in kustosa Claudia Cerrittellija. Čeprav izbrani avtorji izhajajo iz različnih generacij pa jih družita predvsem konstruktivistična naravnanost na eni strani in raziskovanje narave na drugi. Do 19. maja je bila v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani v okviru Festivala pomladi , na ogled zanimiva razstava Kitajskega političnega plakata, ki je obvladoval vizualno kulturo Ljudske republike Kitajske od njenega začetka leta 1949 pa vse tja do konca kulturne revolucije leta 1979. Razstavo si je ogledala Sara Jassim. V četrtek 26.maja smo se premetavali iz enega na drugo prizorišče kot po tekočem traku. Po podelitvi nagrad Essl mladim obetavnim umetnikom v Moderni galeriji, se je v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost SCCA ob izjemno skopem obisku zgodil projekt in predavanje znanega video umetnika, začetnika video umetnosti na Slovenskem in med drugim tudi člana skupine Borghesia, Nevena Korde. Multimedijskega predavanja se je udeležila in o njem poročala, Saša Bučan