»Kako je Walser vesel! Takoj ko se odpro vrata njegove hiše – čuti – vstopi v drug svet. Kot bi ne bil zgolj fizični gib v prostoru – dva koraka, ki ju naredimo – temveč tudi premik – veliko silnejši – v času; z zadnje noge, ki prihaja še z vonjem po zemlji in z nič kaj objektivnim, a obstoječim občutkom, da smo obdani z živimi stvarmi, ki jih popolnoma ne razumemo in nas ne razumejo – sestavinami gozda – s tiste noge, ki je zadaj, na tisto, ki je spredaj, ki je že prestopila hišni prag, razdalje ne bi smeli meriti v centimetrih koraka, temveč v stoletjih, morda tisočletjih. Ko je zapiral vrata za seboj, je Walser čutil, kako obrača hrbet nečloveški živalskosti (iz katere je gotovo izšlo pred milijardami let bitje neobičajne inteligence – oni samotni graditelj, ki je bil Človek) in polno vstopa v učinke, ki jih je povzročil razkol med človeštvom in preostalo naravo; hiša sredi gozda, no, to je zmaga absolutne razumskosti.«

Film, ki je bil pred tremi leti predvajan na ljubljanskem Festivalu lezbičnega in gejevskega filma, je zanimiva drama o življenju transeksualcev, njihovem prostituiranju in medosebnih odnosih. Francoski režiser Sebastien Lifshitz je že v svojih prejšnjih filmih prikazoval življenje ljudi z družbenega roba in za Wild side prejel nagrado Teddy na berlinskem filmskem festivalu.

Iz Izole se v živo javlja Maja Krajnc. Na kratko bo predstavila dogajanje na včeraj začetem se festivalu. Na telefonu pa se ji bo pridružil priznani britanki filmski kritik Neil Young.

V zadnji oddaji iz naslova »Lara lingua - Bosna in Hercegovina se predstavi« vam prinašamo intervju z Damirjem Avdićem popularnim Grahom, nepopravljivim rokerjem iz Tuzle. Tisti bolj zvesti publiki radia študent Damirja ni potrebno posebej predstavljati, bivši frontman skupine Rupa u zidu, skupina ki je najbolj glasno opozarjala nase sredi devetdesetih let v času vojne. Danes Damir nastopa kot solist, pogosto pod vzdevkom Bosanski psiho. V intervju, ki smo ga posneli v času prvomajskih praznikov v Damirjevi domači Tuzli, lahko izveste nekaj več o njemu in o njegovi glasbeni poti, nekaj pa tudi na sploh o glasbeni sceni in družbenem vzdušju v Bosni in Hercegovini.

Sredi maja v Beograd začne vdirati neznosna vročina. Ohladi se šele zvečer, ko ulice po celodnevnem segrevanju postanejo nekoliko znosnejše. Že več let zapored spomladi poteka po beograjskih muzejih dan, ko so vsi muzeji odprti pozno v noč. Letos se je to zgodilo devetnajstega maja. Noč muzejev je vzporedno potekala v Beogradu in še v štiridesetih drugih evropskih muzejih. Tudi zato, ker je od prejšnjega oktobra beograjska noč muzejev priključena evropski noči muzejev, ki jo med drugim podpira tudi Svet Evrope.

Antea Arizanović je svojo umetniško pot začela v Ljubljani na visoki šoli za risanje in slikanje, nadaljevala pa v Beogradu, kjer je leta 2006 magistrirala iz slikarstva na fakulteti za likovno umetnost. Poleg Ljubljane in Beograda je bila Arizanovićeva že nekaj let povezana še z enim mestom. Po magisteriju v Beogradu je dobila možnost daljšega bivanja v Parizu, v umetniški rezidenci »Cite International des Arts«, kjer je ustvarila dela, ki jih zdaj predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija. Razstava bo odprta do nedelje. »Le cri,pardon,krik« je nastala in se odprla v okviru letošnje Francosko Slovenske Pomladi, ki traja od desetega maja do enajstega junija. V sodelovanju s francoskim institutom Charles Nodier in mesta Ljubljane je nastal pester program, ki bo v enem mesecu ponudil obiskovalcem dogodke s francoskimi elementi na različnih ljubljanskih prizoriščih.

Govorili bomo o bosansko-hercegovski alternativni glasbeni sceni, oziroma nekoliko manj bomo govorili, več prostora pa bomo dali sami glasbi, ki se bo zagotovo znala v najboljši luči predstaviti kar sama.

Dušan Sterle ima za seboj številne razstave, v katerih prevladuje podoba človeka. Tokrat pa z razstavo Sledi pušča na slikah odtise oblačil in pohištva v galeriji Peroz na Duplici. Slike, ki so nastale v kratkem obdobju nekaj tednov, zaznamuje mešana tehnika s posebnimi vizualnimi in površinskimi efekti. Razstava je doživela otvoritev že 19. aprila in z več kot štiridesetimi slikami popestrila stene nekdanje tovarne Stol.

Govorili bomo o bosansko-hercegovski kulturi. Prisluhnite in izvedite kaj so odlike te kulture gledano v širšem smislu, in kdo so reprezentativni ustvarjalci iz okrilja bosansko-hercegovske kulture na področju književnosti in filma?

Tokrat skozi eter ne nameravamo drseti povsem teoretsko, ampak bomo erotiko v filmu tipali skozi literarni omnibus sedmih zgodb. Ob filme, ki sta jih morda oba videla, verjetno vsaj slišala o njih, postavljamo zgodbe o erotiki in filmu. Erotiko tipamo malo subtilno, malo oprijemljivo in ne vedno politično korektno. Skozi zgodbe želimo drsenje kamere po povrhnjici gole kože postaviti v polje vsaj rahlo kritičnega pogleda, ne golo fasciniranega. Ne ugašajta luči, ne pokrivajta se z odejo čez glavo – zardevanje vseeno ni potrebno.

V četrtek 24. maja zvečer smo v soparno vroči galeriji Kapelica na Kersnikovi z velikim pričakovanjem dočakali performans tandema Eclipse (beri eklips). Zbrala se je pestra množica ljubiteljev umetnosti in por >>

IdaH, komentarji