|
 »Zbudil se je utrujen in neprespan. Krepčilni spanec, ki si ga je obetal, se je sprevrgel v suh in neprijeten okus žganjice, ki je fermentirala v ustih, razbolele in mlahave roke, obraz, kot bi vstal od mrtvih. Obril se je in se stuširal, kar pa ni niti malo omililo njegovega fizičnega in moralnega nelagodja. Tam sta bili Joãoa soba, zdaj prazna, in odsotnost njegovega glasu in prijateljskega tovarištva, saj je plul nekje po oceanu na poti proti Lizboni. Tam je bil spomin na Annin glas, na zeleno ali modro, zdaj temno, zdaj svetlečo, njene oči, okus, ki ni izginil iz njegovih ust in z njegovega jezika v njenih ustih.« Portugalska proza četrtič, odlomek iz romana Ekvator, pisatelja Miguela Souse Tavaresa, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Tjaša in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Barbara Juršič Terseglav >>kristinas, komentarji
Pokrajine s senco pesnika Marjana Strojana so izbor, pesmi so namreč izhajale četrt stoletja. Prvo pesniško knjigo je objavil leta 1990 – Izlet v naravo. Sledijo si: Drobne nespečnosti, Parniki v dežju, Dan, ko me ljubiš.
Prisluhnimo odlomku. Marjan Strojan je bral iz pesniške knjige Pokrajine s senco v klubu Gromka na Metelkovi 17. 4. 2007, na branju revije Literatura. >>petrak, komentarji
 Peter Svetina je pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni znanstvenik. Naredil je knjižni izbor starejše slovenske posvetne poezije z naslovom Od lubezni in vesela. Leta 2003 je pri založbi Modrijan izšla knjiga slovenskih balad in romanc od Deva do Mlakarja: Nasmeh pod solzami.
Danes bomo slišali izsek nastopa Petra Svetine v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani, kjer je kot pesniški gost LUD-e Literature bral svoje pesmi 17. aprila 2007. >>petrak, komentarji
 Kljub vladnim pogromom nad svobodo govora, se razmeram primerno sorazmerno malo umetnikov resneje in ostreje loteva politično kritičnih tem. Apatijo in občutek nemoči lahko p >>IdaH, komentarji
Ob pol desetih zvečer predstavljamo radijsko igro avtorice Antonelle Bukovac "Nikovo potovanje". Igra je bila na natečaju Radia Študent za radijsko igro drugonagrajena. >>komentarji
 V tem terminu običajno beremo Beograjska pisma. Toda tokrat beremo drugačno pismo. Včeraj je namreč Jan Cvitkovič na vse medije poslal odprto pismo Vasku Simonitiju. Na Radiu Študent smo se odločili, da ga preberemo v eter. Gre pa tako ...
>>JasminaJ, komentarji
 V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, bomo spregovorili o trenutno najodmevnejših tematikah in dogodkih v svetu umetnosti, tako v domačih logih kot v tujini. Maja se je podala v galeri >>mcolner, komentarji
 - lutkar Matija Solce nagrajen na mednarodnem lutkovnem festivalu v Tallinu
- v sklopu barcelonskega festivala Sonar prvič gostoval tudi slovenski ustvarjalec - konec avgusta se napoveduje 5. Luksuz festival poceni filma; čakajo na vaše izdelke >>JasminaJ, komentarji
 - amatersko Gledališče Drzne in lepi nagrajeno v Makedoniji
- plesni prvenec Maše Kagao Knez Moja (boljša?) polovica?/My (better) half? v PTL - v Alkatrazu razstava Arjana Pregla "SpLoščena Slovenija" in pogovor o knjigi Borisa Vezjaka Sproščena ideologija Slovencev - O političnih implikacijah filozofema "sproščenost" - protestno pismo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev: Protest proti omejevanju svobode govora, neodvisnosti novinarjev in nedotakljivosti sindikalnih predstavnikov >>JasminaJ, komentarji
 Petra Greenawaya poznamo predvsem po njegovem filmskem opusu, nekaterim je znan tudi kot vizualni umetnik in neumorni kritik filma ter medijskega populizma. Njegove filmske stvaritve, ki so nastajale od leta 1962 so >>
IdaH, komentarji
 Predstavili smo finsko, predstavili smo japonsko - danes pa Teritorij teatra odkriva NORVEŠKO gledališko dogajanje. Dramsko ime Henrik Ibsen je verjetno znano veliki večini poslušalstva; če pa vas zanimajo novejše norveške teatrske poetike, se podajte na sever Teritorija ob 20:00.
>>Martina Šiler, komentarji
Poslušali bomo izsek nastopa slovenskega pesnika Marjana Strojana, širšemu občinstvu bolj pozanega kot prevajalca in novinarja nacionalnega radia. Izbor svojih pesmi iz najnovejše knjige poezije, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, to so Pokrajine s senco, in ki tudi obsega izbor pesnikove večletne ustvarjalne bere, je prebral na večeru revije in založbe Literatura iz Ljubljane, ki je potekal v klubu Gromka na Metelkovi 17. aprila 2007.
Prisluhnimo! >>petrak, komentarji
Danes bomo slišali izsek nastopa Petra Svetine v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani. Kot gost LUD-a Literatura je svoje pesmi bral 17. aprila 2007.
Pri Cankarjevi založbi je leta 2001 izšel njegov pesniški prvenec Kavarna v prvem nadstropju, ki je bil nagrajen za najboljši prvenec leta na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. >>petrak, komentarji
Otoška Animateka in sodobni kitajski animirani film  Danes ob 22.10 zvečer se lahko odpravimo v Kino Dvor na pravljično potov >>
IdaH, komentarji
 Do 19. junija si lahko v Ljubljanski galerij Photon ogledate razstavo Dušana Piriha Hupa. Predvsem je znan kot fotograf, vendar njegovo delo vsekakor ni omejeno zgolj na en medij, pa tudi pri fotografiji nenehno preverja in razteguje njene te >>
IdaH, komentarji
 V Mali drami smo petega junija bili priča predstavi Jeana Geneta Služkinji. Gre za eno izmed tistih dram, ki so po zaslugi Martina Esslina padle pod pojem drame absurda in so pomenile pomemben preobrat v zgodovini teatra, saj so njegovo tradicionalno podobo povsem predefinirale. Svojo prvo podobo v slovenskem prostoru sta Služkinji dobili s prevodom Radojke Vrančič, režisersko roko Diega de Bree ter igro Janeza Škofa, Gregorja Bakovića in Alojza Sveteja.
>>Julija_sa, komentarji
 Festival Kino Otok, ki je letos potekal že četrtič, je tako kot prejšnja leta ponudil okrnjeno, čeprav najbolj izbrano paleto filmov, tudi ljubljanskemu občinstvu. V sredo sta se v Dvoru predvajala dva filma iz letošnjega programa in lanskoletni dobitnik nagrade občinstva – film Polno in prazno, ki ga bo ljubljanska publika lahko spremljala vse do nedelje, ko se bo Otok v Ljubljani za letos poslovil.
>>Miša G, komentarji
Francija ni le pravi talilni lonec svetovnih kultur ter živahno prizorišče umetniških snovanj raznoterih svetovnih skupnosti, temveč tudi ena prvih in mogočnejših nosilk dogajanj v t. i. glasbah sveta, in sicer že vsaj tam nekje od 70. let: veliko je založb, festivalov in agencij, ki se ukvarjajo s tradicionalnimi, klasičnimi in (recimo) urbanimi glasbami z vseh koncev sveta, zlasti iz Afrike in Azije. Eden od mož, ki je ena od gonilnih sil tega dogajanja tudi že vsaj vse od 70. let, je Alain Weber – muzikolog, publicist, glasbeni poznavalec in strokovnjak za romske, arabske in severnoafriške godbe, sodelavec založbe Ocora in francoske javne radijske hiše, občasno tudi sam založnik in promotor ter za nameček polnopravni član rebabist odlične gornjeegipčanske zasedbe Les Musiciens du Nil, ki jo je že v 70. letih vozil po svetovnih odrih in studiih in je Ljubljano do zdaj obiskala dvakrat.
>>TCLejla, komentarji
Muzike neke dežele ne moremo predstaviti v borih 30 radijskih minutah, sploh če je želimo tudi kaj zasukati, zato le nekaj zabeležk, namigov in splošnih misli ter bolj ali manj naključni izbor povečini še delujočih zasedb in avtorjev različnih žanrov, ki pa vsi delujejo že vsaj od 80. let, skratka današnje hite z morebitno in verjetno jutrišnjo pozabo, kakor tudi šanson, ki je po novem globalno gledano bojda world music iz Francije, bom povsem opustila, opustila bom pravzaprav še marsikaj ... >>TCLejla, komentarji
Pozdravljeni v junijski Antropologiji vsega, v kateri gostimo pero Mateja Rudolfa, saj sta Fani in Berta z mislimi že na morju. Govora bo o patološkem narcisu, Ojdipovem kompleksu, borderline oz. mejni motnji osebnosti in še čem. Skratka, spet se boste počutili kot doma. >>Berta Pappenheim, komentarji
 - znani nagrajenci festivala Kino Otok;
- v Kiberpipi nova instalacija "MicrocosmoZ"; - izšla prva številka časopisa za film in filmsko - KINO!; - 50.obletnica Muce copatarice >>JasminaJ, komentarji
 Andrej Skubic je že s svojim prvim romanom Grenki med pustil pečat v sodobni slovenski literaturi, saj je prejel tako nagrado za najboljši prvenec kot tudi nagrado Kresnik. Dve leti kasneje je izdal roman Fužinski bluz, ki je doživel dramatizacijo na odru ljubljanske Drame in z zbirko zgodb Norišnica potrdil, da mu niti pisanje kratkih zgodb ni tuje. Njegov zadnji roman Popkorn je bil lansko leto na natečaju Cankarjeve založbe proglašen za najboljši roman iz sodobnega življenja.
>>Miša G, komentarji
Lara Lingua se izgublja po umetnosti Francije in Franciji umetnosti, zavzdihne, da lahko človek po francoskem ozemlju celo večnost teka od jamskih slikarij do grafitov, našteva ves dnevni program imena znamenitih osebnosti in jih ob tem več izpusti, kot pove ... Sklene zamolčati portret arhetipskega dekadentno hedonističnega francoskega umetnika z baretko ali brez nje ... Se vsakokrat ujame v glasbo ... In svet glasb ... Mimogrede ugotovi, da ni Francija brez Drugega absolutno nič (pa tudi vsi drugi). In na koncu s Prevertom in Sergeem Reggianiem zavzdihne: Ah ta ljubezen ... >>TCLejla, komentarji
 Ko govorimo o hermenevtiki, ne moremo mimo vprašanja o jeziku. Brez jezika ne bi bila možna komunikacija in sporazumevanje, ne bi moglo priti do soglasja. Zato lahko rečemo, da jezik oplemeniti človeka in ga s tem ločuje od živali. Razum se je pri človeku pojavil skupaj z jezikom in zmožnostjo govora. Grški logos tako predstavlja v istem paketu govorjeno besedo in mišljeno stvar. Kaj bi nam koristil razum in z njim mišljenje, če tega ne bi mogli izpovedati? Tudi mišljenje je namreč notranji govor duše same s seboj, zato lahko upravičeno trdimo, da mišljenje brez jezika ne bi obstajalo oz. da je vsaka misel lahko misel le, če je hkrati ubesedljiva in zaznamovana z jezikom.
>>Miša G, komentarji
 Suzana Tratnik se je v pisanju romana prvič preizkusila že z romanom Ime mi je Damijan, v katerem glavni lik preizprašuje svojo spolno identiteto. V romanu Tretji svet pa se skozi oči enaidvajsetletne junakinje Alenke spusti v raziskovanje lezbične identitete. Zgodba je postavljena v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se Alenka udeleži lezbične konference v Ženevi, kjer spleta poznanstva z lezbijkami iz vsega sveta in med drugim tudi sama aktivno sodeluje na predavanjih in demonstracijah.
>>Miša G, komentarji
 Jezična LaRa paberkuje: Od kod francoščina in do kod? Jezikovna norma ali kaj je Akademija? Zakaj Francozi rečejo štiri dvajsetice deset namesto devetdeset? Ali govorijo res vsi Francozi francosko? Kaj je verlan ali a l'envers? In še malenkost o izmenjavah med jeziki, medtem ko je za zmagoviti pohod angleščin in usihanje pomena francoščin zmanjkalo časa ... >>TCLejla, komentarji
 Naši literati veliko gostujejo. Na Portuglaskem so med 23. in 27. majem – v organiziaciji Študentske založbe – gostovali slovenski avtorji srednje in mlajše generacije. Branj in predstavitev so se udeležili: pesnik in urednik Andrej Brvar, dramatik in režiser Dušan Jovanovič, prozaisti Mate Dolenc, Andrej E. Skubic in Dušan Šarotar ter esejist in urednik Mitja Čander. Osrednji samostojni nastop je bil v prostorih najuglednejšega literarnega združenja v Lizboni, Gremio Literario, ki se ga je udeležilo približno 60 poslušalcev.
>>JasminaJ, komentarji
 V sklopu kulturnega programa festivala Francosko-slovenske pomladi, je prejšnji teden svoj nov projekt predstavila Yasmine Hugonnet, mlada koreografinja in plesalka italijansko-švicarskega rodu, sicer že poznana ljubljanskemu občinstvu. Temu se je prvič predstavila po lanski trimesečni rezidenci, kjer je na oder postavila predstavo Re-play, ki se je uvrstila tudi v izbor letošnjega festivala Gibanica. Zatem je skupaj s francoskim plesalcem Maximom Ianarellijem ustvarila plesni projekt Igre vlog, sestavljen iz njunih solističnih nastopov.
>>Alja, komentarji
 Nekje v širjavah Francije se je skril francoski didžej, ki ga ta frekvenca že pozna ...
Davno nekoč ob zori 90. let je obiskal Jugoslavijo in klepetal ter vrtel muziko v kletnem studiu Radia Študent v 8. bloku ...
Tedaj je ob četrtkih vrtel muziko na rai in rap večerih v znanem pariškem klubu, ki ga – vsaj takega – že dolgo ni več, zdaj vrti muziko malo tu in malo tam ...
Točno opoldne ali malo čez se bo predstavil v laralingvistični igri, ugibalo pa se bo, kod meša ta hip, tukaj in zdaj ... Nagrada? Slovarček, kajpak!
>>TCLejla, komentarji
 »Kako je Walser vesel! Takoj ko se odpro vrata njegove hiše – čuti – vstopi v drug svet. Kot bi ne bil zgolj fizični gib v prostoru – dva koraka, ki ju naredimo – temveč tudi premik – veliko silnejši – v času; z zadnje noge, ki prihaja še z vonjem po zemlji in z nič kaj objektivnim, a obstoječim občutkom, da smo obdani z živimi stvarmi, ki jih popolnoma ne razumemo in nas ne razumejo – sestavinami gozda – s tiste noge, ki je zadaj, na tisto, ki je spredaj, ki je že prestopila hišni prag, razdalje ne bi smeli meriti v centimetrih koraka, temveč v stoletjih, morda tisočletjih. Ko je zapiral vrata za seboj, je Walser čutil, kako obrača hrbet nečloveški živalskosti (iz katere je gotovo izšlo pred milijardami let bitje neobičajne inteligence – oni samotni graditelj, ki je bil Človek) in polno vstopa v učinke, ki jih je povzročil razkol med človeštvom in preostalo naravo; hiša sredi gozda, no, to je zmaga absolutne razumskosti.«
Portugalska proza tretjič, kratka zgodba Gospod Walser pisatelja Gonçala M. Tavaresa, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Katja, Botz in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Barbara Juršič Terseglav >>kristinas, komentarji
|
| Najbolj brano |
