Greg Cartwright ima, v svoji več kot dvajsetletni karieri, na vesti sodelovanje v številnih super bendih kot so Compulsive Gamblers, Oblivians in The Reigning Sound, tokrat pa se je odločil za sodelovanje v superskupini. K projektu je povabil Coco Hames, iz »nashvilleskega« rockovskega benda The Ettes. Povezala sta se z Danom Auerbackom in Patrickom Keelerjem iz The Raconteurs in nastali so The Parting Gifts. (v celoti!) >>

Po žanrskem eksperimentu znotraj razdrobljene predhodnice Hawk is Hawling, se Mogwai na sedmi studijski plošči vračajo k skladenjsko povezanim kompozicijam, ki jih prepajajo z do sedaj ne povsem izkoriščenimi, a sila dobrodošlimi sintetizatorji zvoka. Hardcore Will Never Die, But You Will Mogwai oriše kot konvencionalno instrumentalno rock formacijo, ki ji priokus popa še kako ugaja. (v celoti!) >>

Dolgometražni prvenec zvezdniškega dubstep trojca (Skream, Benga, Artwork) dviguje prah (tudi) zaradi odkritega spogledovanja s popom, v nekaj skladbah resda nekoliko preveč pocukranega, toda obenem ga prav neobremenjeno spajanje raznoterih estetik potisne iz nekoliko zaspane, formulaične dubstep produkcije. Je pop res nekaj slabega? (v celoti!) >>

Z novo ploščo je Sam Bean alias vodja spremlenjive zasedbe Iron & Wine ponovno delno zasukal svoje zvočne smernice, ki se še vedno napajajo v samosvojem tolmačenju dediščine ameriške koreninaste godbe, ki pa jo je tokrat bolj približal zvokom omamnega popa, soula in funka ... >>

Grubbs, Belfi in Pilia: alkimistični glasbeni vremenarji. Onrushing Cloud: petdelna suita, ki je v resnici prehod enega samega glasbenega oblaka z jasnim vrhuncem in nujnimi posledicami. (v celoti!) >>

Predstavljamo novo ploščo tria Sedef, tokrat izdano pri založbi Sanje, kjer se avtorsko obdelanim bosanskim ter srbskim ljudskim pridruži tudi ena, povsem avtorska skladba, s čimer odlični trio morda napoveduje še številčnejše, povsem avtorske izlete v prihodnje..? (v celoti!) >>

Je Tyler, the Creator morda stilsko najbolj progresivni mladi producent in raper? Bolna, zadrogirana, ekstremno nasilna, brezkompromisna in direktna besedila so novodobne blodnje vsega hudega vajene in razvajene ameriške skaterske mladeži razočarane sredinskosti. Nejebanje trendov, nejebanje mnenj, nejebanje sistema, zato pa toliko večje jebanje in upoštevanje zmožnosti interneta je Tylerja in njegovo ekipo Odd Future... izstrelilo v orbito najpomembnejših alter izvajalcev tega trenutka. PIKA! (v celoti!) >>

Psihadeliki s Filadelfije so končno spet nazaj s svojim osmim albumom. Njihovi zasanjani psiho izleti v vesolje so kot oglasi za vsa možna spremenjena stanja pod vplivom drog. Čeprav v realnosti nespečani z drogami, igrajo kot da so vsi kompletno zadeti. Pevka javka, kitarist pluje s svojimi nedovršnimi solo pasažami, bobnarju pa padajo udarci, kot da se ne zaveda ničesar več. Bardo Pond še vedno niso šli iz svoje kože, sicer pa zakaj bi to sploh bilo na njihovem dnevnem redu. V tem kar so, so kul. (v celot >>

Sleep Forever je simpatična zvočna stvaritev, ki bo poslušalca dolge
kilometrine, s svojimi citati boljše preteklosti verjetno spomnila na
marsikateri bend izpred dvajsetih ali več let. Mlajšim zvedavim ušesom pa
lahko Krokodila predstavljata dobro izhodišče za raziskovanje in kopanje po
bogati zapuščini noise pop-a. (v celoti!) >>

''Čeprav album, ki mu bomo prisluhnili v torkovi tolpi bumov, nosi ime
Hype Williams, ne bomo govorili o ameriškem režiserju. Njegovo ime si
je sposodil lo-fi elektronski duo, čigar nenaslovljeni album, izdan
sredi lanskega leta, bomo tokrat vzeli pod drobnogled. (v celoti!) >>

Na novem solističnem albumu nekdanji član The Bad Seeds v opojnih abstrakcijah subtilno spoji atmosferične elektronske zvoke in afriške strunarske inštrumente, ki kljub razmeroma stereotipni sintezi ponudijo izjemno očarljivo poslušanje. (v celoti!) >>

Raca ali zajec, kura ali jajce? Henry Threadgill, This Brings Us To, drugi del. Do česa,natančno, bi nas to naj pripeljalo? Bogata tekstura, zapletena improvizacija in glasba,razdeljena med svoje dele in učinek celote. Poanta tega bogatega jezika je v odlašanju. (v celoti!) >>

Med množico odličnih albumov, ki so se pojavili v preteklem letu, je začuda nekje v kotu obležal prvorojenec Dronas, hrvaško-avstralske skupine Druyd. Ob astralno aboriginski godbi se prepustiš meditaciji. Preletiš prostorske dimenzije v nekaj minutah in poslušaš v breztežnosti neskončnega vesolja, na valovih globokega morja in o skrivnostnostih še globljega gozda. Druyd je učitelj dihanja in balzam za ušesa. Didgeridoojevska hrupna sirena je napovedala odhod ladje. Vstopite pri vratih 89,3! (v celoti!) >>

SHAD je s svojo tretjo ploščo konec lanskega leta dokazal, zakaj znotraj "insiderskih" raperskih krogov velja za protagonista kanadskega podtalnega rapa. Za mnoge še vedno povsem neznano ime rapa tako na popolnoma surove, brezkompromisne podlage, kot na malo bolj klasične raperske, vse skupaj pa začini z nespredujočimi liričnimi vhodi. Kdor je s kanadskim hiphop enačil le staošolske Dream Warriors ter glavnega pain in the ass trenutne pop-rap scene Drake, bo nad album TSOL vsekakor presenečen (v c >>

The King Is Dead je naslov nove plošče portlandskih The Decemberists. Ena bolj ustvarjalnih in prezentnih zasedb folkerske veje neodvisnega rocka je spet v pogonu. Tokrat Colin Meloy in druščina pred nas prinašajo v nekem oregonskem skednju posneto ploščo, ki se zaznavno in vidneje giblje po tirnicah folka, countryja, bluesa in prerij americane. (v celoti!) >>

Nina Bulatovix je glasbeni hibrid in odgovor na mačehovski odnos državnih institucij do tako imenovanih alternativnih praks. Skupina treh glasbenikov, Jureta Lavrina iz We Can't Sleep at Night, Marka Šireca iz Coma Stereo ter Gregorja Kosija, poeta ter aktivista mariborske Pekarne na istoimenskem ploščku postreže z dobro mero samosvojega ter žolčnega punkerskega izbruha. Glasbeni posnetek, zabeležen na nastopu v mariborskem Štuku v posluh v tokratni Tolpi bumov. (v celoti!) >>

Tokrat v Tolpi bumov poslušamo še drugi, konec minulega leta založeni plošček britanskega elektrončkarja, ki raziskovanje skupnega imenovalca elektronskih eksperimentatorjev in starošolskih klubskih producentov, v ritmičnih ekskurzijah potisne še za stopničko višje. (v celoti!) >>

Ena najperspektivnejših mladih britanskih pevk, Andreya Triana je svoje večstilsko obvladanje nakazala že s sodelovanji s Flying Lotusom, Theom Parrishom, .... Lani je izdala dolgo napovedani in težko pričakovani prvenec, ki ga je v celoti sproduciral moštveni kolega Bonobo, s katerim je sodelovala že na njegovi zadnji plati Black Sands. Andreyina plata se imenuje Lost where I Belong in je neklišejska mešanica folka, soula, elektronike, ..., mladenka pa kmalu prihaja v klub Cankarjevega doma! (v celoti!)
>>

Po Third Occasion, enem izmed najboljših jazzovskih albumov
predlanskega leta, David Binney svojo pozicijo med najboljšimi utrjuje
tudi z lanskim albumom Aliso. Poslušajmo, kako dobro mu to uspeva. (v celoti!)
>>

Cenjeni ameriški jazzovski novinar Bill Milkowski, ki med drugim objavlja v revijah JazzTimes ter Jazzthing, v naklonjenem spremnem zapisu k enajstemu albumu mariborskega kitarista Sama Šalamona našega strunarja opiše kot nadarjenega. Rečeno nedvomno drži in nemara je za ameriško sceno, kjer mrgoli muzičistov, taka oznaka slejkone precej pohvalna kot le spodbudna. A v Sloveniji bomo raje za Šalamona, da gre za vodilnega jazz kitarista in enega izmen najbolj prepoznavnih jazzistov sploh. (v celoti!) >>

Ko se mladincu, komaj 16-letnemu Earlu Sweatshirtu, porajajo eksplicitne misli v kakršnemkoli kontekstu, le-te nemudoma izrazi v svojem rapu. Inspiriranem, bolnem, idej polnem, eksplicitnem, zajebantskem in brezkompromisnem rapu Earl dodaja zadrogirane beate, ki posegajo globoko v nedrje podtalja, besedilno pa ga lahko postavimo ob bok najbolnejšim zadevam gospoda seks perverznjaka Kool Keitha ter Sensationala. Vse to počne na odlične beate svojega starejšega brata Tylerja, The Creatorja (v celoti!) >>

Motörhead se po 35. letih rock'n'rolla ne predajo. Tokrat se vračajo s svojim 20. studijskim albumom, ki ponuja več rock'n'rolla kot heavy metala in priča o tem, da angleška trojica še ni rekla zadnje besede … (v celoti!) >>

Chris McCaughan je lani izdal že drugo solistično ploščo, tokrat naslovljeno "We Chase The Waves", ki prav tako kot leta 2007 izdani prvenec lepo zapolnjuje vmesni čas med izdajami njegovega matičnega benda. A Sundowner, kot se imenuje njegov projekt, je vse prej kot mašilo v delovanju in izdajanju glasbe čikaških pankrokerjev The Lawrence Arms. Je projekt, ki navdušuje s svojo pristnostjo, introspektivno usmerjeno liriko in dobro dodelanimi akustičnimi aranžmaji. (v celoti!) >>

Mark Fell s solistično ploščo v maniri svoje čislane matične zasedbe SND digitalno kompleksnost in ritmično zatikanje popelje v ekstrem, obenem pa ohrani tudi - res da težko ulovljivo - klasično klubsko elektronsko senzibilnost. S svojo izvirno estetiko se je znašel tudi na lestvicah najboljših plošč minulega leta ... (v celoti!) >>

Weinbergova producentska pot sega v začetek tega milenija, temelji pa predvsem na globoki mističnosti začetkov dub techna, ki se je tedaj imenoval še minimal techno. Dub techno je svojo glavno dozo popularnosti dobil v začetku devetdesetih in njegov duh se dvajset let kasneje kaže v vzniku temačnega 2-stepa, imenovanega dubstep. Vzporedno z njim še vedno obstaja kopica navdušencev nad starim žanrom in eden izmed njih je tudi Weinberg s projektom Onmutu Mechanicks in najnovejšo plato. (v celoti!) >>

Za opis ustvarjalnega principa, ki poganja glasbo na albumu Song/Dance, bi težko našli bolj primerno besedo, kot jo prinaša že kar samo ime izvajalcev. The Convergence Quartet na svojem drugem albumu radoživo združujejo kompozicijo in improvizacijo z nekaterimi prepoznavnimi jazzovskimi idiomi. (v celoti!)
>>

V tokratni tolpi bo svoj tretji album predstavila glasbeno iskriva zahodnosaharska banda Group Doueh, vnovič izdanega na klasični vinilki, ki že rahlo utrujeni zgodbi »saharskega bluesa« dodaja nekaj dobrodošlih zvočnih sapic. (v celoti!) >>

Med povratnike veterane, ki se po daljšem premoru vračajo na sceno, lahko z
lanskim letom uvrstimo tudi Ebo Taylorja. Ne, Taylor ni nek stari soul
pevec, ki bi ga rekrutirala kaka mala ameriška založba, ampak je ganski
mojster, ki je zaradi nedavne eksplozije zanimanja za afrofunk, ethiojazz in
sorodne derivate dobil možnost snemanja prvega albuma izven Gane. Tako se je pridružil Tonyju Allenu in Mulatuju Astatkeju med starostami afriških godb,
ki jim je založba Strut izdala dolgometražce. (v celoti!) >>

Hank IV so punk rockeriji iz San Francisca. Njihov prvenec iz leta 2006 »Third Person Shooter« je bil v fanzinih kot sta Maximumrockandroll in Terminal Boredom uvrščen med najbolj odmevne punk rock albume tistega leta. Tokrat je nabrušena peterica prepričala s svojim tretjim glasbenim izdelkom, s preprostim naslovom »III«. Gre za kratek in učinkovit album, ki je nadgradnjo vsega, kar so Hank IV ustvarili do sedaj … (v celoti!) >>

Prvenec britanske zasedbe Astrohenge ponuja trk metal variacij od a do ž in klasične glasbe, to pa je pretvorjeno v inštrumentalno muziko za gibljive slike ... (v celoti!) >>