|
Medtem ko ZDSLU zaradi slabega vodenja in nepravočasnih prijav za državne in mestne denarčke na Ljubljanskem gradu do srede dražijo slike svojih članov, je Moderna galerija na ogled postavila tisto, kar po mnenju kustosov Igorja Zabela in Igorja Španjola, predstavlja vrh slovenske umetniške produkcije med leti 1975 in 1985. >>komentarji
Ob Tomovi novi razstavi v galeriji Equrna, smo ga povabili v studio, da nam pove kaj več o njej.
>>pavelk, komentarji
Kadar koli izrečemo besedno zvezo slovenski roman – bodisi da z njo opredelimo neko točno določeno romaneskno besedilo, ki je nastalo izpod peresa avtorja slovenske narodnosti, bodisi da z njo poimenujemo celoten opus slovenskega romanopisja – je poleg denotativnega pomena v ospredju – gre seveda za geografsko lociranje avtorja – v njej vsebovan tudi močen konotativen pomen. >>komentarji
Tokrat bomo oddajo čisto zares začeli s pravljico "O volku in lisici na motorju", govorili bomo o prvi pomoči motoristom, klepetali z Maričo iz Metelkove; za konec pa sočni literarni zalogaj iz še sočnejše knjige Erice Jong in seveda napovedi moto dogodkov. >>lucy, komentarji
Viktor Gerkman, znani slovenski psihoterapevt in analitik duše ter religijskih in duhovnih sistemov, je v četrtek 13. februarja pričel z novim ciklusom predavanj. >>komentarji
Zgodbe iz teme, kot že sam naslov pove, nosijo v sebi nekaj temačnega. Ne gre za pesimistične, črne zgodbe, če to mislite. Le vsebinsko osnovo črpajo iz teme. >>komentarji
SNG Drama v Ljubljani je nedavno predstavila šesto izbiro na programu svojega letošnjega repertoarja: dramo Pred sončnim vzhodom, ki jo je njen avtor, najvidnejši predstavnik nemškega naturalizma, Gerhart Hauptmann opredelil kot "socialno". >>komentarji
Kaj je pomenilo biti ženska na Slovenskem konec 19. in v začetku 20. stoletja? Kakšne vloge so ji bile dodeljene? Ali je bilo mogoče iz teh vlog izstopiti? So ženske imele dostop do javnosti? Ali je obstajalo žensko gibanje? Na vsa ta in podobna vprašanja s pomočjo analize tedanjega tiska odgovarja Vesna Leskošek v knjigi Zavrnjena tradicija. >>komentarji
 Obiskal sem Radio Študent v ponedeljek po polnoči. >>komentarji
Mezzanino, predstava, ki smo si jo lahko v začetku prejšnjega tedna ogledali v Cankarjevem domu, je torej četrta v opusu avtorskih predstav Maje Delak. >>komentarji
 Poleg nacionalnih blokov sodobnih poezij in letne edicije v angleškem jeziku je slovenska Apokalipsa, revija za preboj v živo kulturo, razširila svoje delovanje na mednarodne vzajemne izmenjave. Zadnja trojna številka Apokalipse (št. 60/61/62) vključuje slovaško bero Romboida.
O tem, kakšne so razsežnosti mednarodnega projekta Revija v reviji, smo se pogovarjali z glavnim urednikom Apokalipse Primožem Reparjem.
>>petrak, komentarji
Že kar nekaj časa slovenski kulturniški prostor prežema debata o vse minornejšem izdajanju predvsem izvornega slovenskega leposlovja. A če je izdajanje epike in predvsem lirike v recesiji, kaj je šele z dramatiko. >>komentarji
Radovljiška založba Didakta je nedavno izdala slovenski prevod svojevrstnega gospodinjskega vodnika hrvaškega slikarja in pisatelja Stanislava Marijanovića. >>komentarji
Najprestižnejši foto-natečaj na Slovenskem, najfinejša predstava slovenske fotografske srenje, prerez slovenske fotografije...
Ali pač... (za tekst bo treba malo počakati).... >>Jan, komentarji
V mastenje s slastnimi pustnimi krofi boste že drug teden uvedeni z gibanico. Izdaten, visokokalorični in večplasten desert vam bo od 26. februarja do 2. marca letos postrežen v obliki plesnega festivala. O čem govorim? Zgodil se bo prvi festival sodobnega plesa poimenovan Gibanica, ki bo zgoščeno predstavil izbor slovenske plesne produkcije zadnjih dveh let. >>komentarji
Ekscentrični rimski ginekolog Severino Antiorini in kanadska družba, ki se ukvarja z razvijanjem tehnologije človeškega kloniranja Clonaid, ki naj bi v zadnji instanci proizvedla človeški klon in ki je svoj ideološki nosilec našla v sekti Raliancev, so že več let napovedovali uspešno kloniranje človeka. >>komentarji
Kdaj ob Koščku hrupa in ščepcu soli dobimo še košček kruha in ščepec zeli?! Prvi del besedne igre je naslov tako nove poetsko-glasbene zgoščenke kot promocijskega performansa, ki se je zgodil v Kudu 8. februarja.
Čemu smo bili priča?!
Kaj pa o tem menita ustvarjalca Tone Škrjanec in Tomislav Vrečar?
>>petrak, komentarji
Aki Kaurismaki nam je v svoji novi mojstrovini »Možu brez preteklosti« znova razkril širok spekter melanholičnih likov in razrušen kapitalistični sistem. V svojem značilnem slogu poslikava preprosto zgodbo o marginalcih sodobne družbe. >>komentarji
Razmerje med dvema ljubečima osebama in izguba ljubljene osebe nas vpeljujeta v srčiko Kovačeve filozofske etike: prav iz razprtosti naše biti, iz manka, nepopolnosti in bolečine rasteta naša duhovnost in ljubezen – vse, kar je v nas etičnega. >>MasaGe, komentarji
Trnovski terceti so pesniški festival, tridnevno dogajanje, ki se ne udinja blišču in slavi ter popularnosti. Zato tudi ni lepljiv za kvazi literarno in obliterarno srenjo. Na letošnjih Trnovskih tercetih ni bilo nič v nebo vpijočega samo zato, ker je deseti jubilej. Več o tridnevnem pesniškem festivalu, edinem v Ljubljani s tradicijo, in o nastopajočih na naslednji strani.
>>petrak, komentarji
Do 9. marca imate možnost, da se spopadete z bolečino in nasiljem grafik Leona Goluba v Ljubljanskem MGLC-ju. >>komentarji
Vznemirljivost prigod je tretja večja predstava koreografa in plesalca Gorana Bogdanovskega. Po vseh njegovih izvrstnih delih nas je močno zanimalo, kakšen bo tokratni izdelek. EMOFAD, da razrešimo še to skrivnost naslova, je sestavljenka angleške besedne zveze “Emotivity of Adventure” in ima podoben pomen kot Vznemirljivost prigod. >>Tamara Langus, komentarji
Na kinotečnem platnu so se konec januarja zvrteti nekateri Hou Hsiao-Hsienovi filmi. Retrospektiva pa se nadaljuje še v tem mesecu. >>komentarji
V središču pozornosti bo tokrat mehiška slikarka in feministična ikona Frida Kahlo, o kateri bo govorila likovna kritičarka Alenka Spacal. Sledil bo utrinek z razstave slovenske kiparke Karle Bulovec, ki je na ogled v Cankarjevem domu. Glasbeno bodo prevladovali zvoki Mehike. Pela bo namreč mehiško-ameriška pevka Lila Downs. >>Katja, komentarji
Plamenica v ušesu vabi, da si jo prislonite h glavi in malo prismodite svoje misli.
Canetti se vam ponuja s svojimi večdimenzijskimi literarnimi poslikavami realnosti, s svojimi dnevniškimi črticami, potopisnimi modrovanji in panevropsko preteklostjo. To je ena tistih knjig, ki ne sme mimo vas in se ji boste še večkrat priklonili s spoštovanjem, če je v vas količkaj hvaležnega bralca.
>>komentarji
"Svet lahko izboljšamo samo tako / da ga ukinemo", ugotavlja Izboljševalec sveta, protagonist istoimenske drame Thomasa Bernharda. Destruktivni sklep, vendar umeščen v igro tragikomičnega značaja. >>komentarji
Že vnaprej zavračam »pravilno« iskanje, znanstveno korektno postavljanje vprašanj. Od neznanega suverena, ki bi znal odgovoriti na vprašanje, kaj so to pravice, pričakujem, da me odpelje na nekakšen pojmovni safari, me prime za roko, usmeri mojo pozornost v pravo smer in reče: »Lej, tam so pravice, ravno počivajo, očitno so site.« Na svoje vprašanje zahtevam »naiven« odgovor, odgovor na prvo žogo, lahko pa tudi ponovitev vprašanja. Karkoli, samo ne resnega odgovora. »Tako to gre…« Da, tako in nič drugače. Kajti ni mi jasno, kako drugače naj pristopim k tako odgovorni, zahtevni, predvsem pa zavezujoči temi, kakor na naiven način. >>Jan, komentarji
Dva obraza ene in iste podobe: erotika in pornografija. V Fotki ste imeli priložnost prisluhniti »temeljiti« analizi dveh prepletajočih se anket, ki ste jih imeli priložnost izpolnjevati tekom treh mesecev. Izvedeli ste, kateri so tisti elementi, ki fotografijo približajo erotiki in kateri so tisti, ki jo pahnejo v naročje pornografije. No, vsaj v očeh prijaznih izpolnjevalcev ankete in njenih dveh avtorjev. Spletni rezultati so tu. >>Jan, komentarji
Kakšna je usoda narečij? Danes govori rezijanščino malo ljudi. V slovenski Benečiji je opaziti razkorak med identiteto in jezikom. Nekateri se imajo za Slovence in ne znajo slovenščine, drugi govorijo slovensko, a slovenske nacionalnosti je jemljejo za svojo identiteto. Bodo narečja, čeprav v času spremenjena, preživela in se ohranila tudi v procesu globalizacije?!
>>petrak, komentarji
| 
