|
V Fotki ste zvedeli nekaj malega o irskem umetniki Jamesu Colemanu. >>Jan, komentarji
... V prihodnje mora o(b)stati možnost zastaviti vprašanje "Kaj dogaja?", ne glede na to ali se bodo množice preselile na podeželje ali v periferije. // >>Nenad Jelesijević, komentarji
Aleš Berger je med slovensko publiko že dolgo časa dokaj znano ime. Do sedaj smo ga poznali predvsem kot prevajalca francoske književnosti in dramatike, kot pisca številnih gledaliških kritik in nenazadnje tudi kot moža, ki je v slovenščino prevajal stripe z Asterixom v naslovni vlogi. Po vseh kilometrih napisanih vrstic pa stopa tokrat Aleš Berger pred nas tudi kot avtor literarnega prvenca – pred kratkim je pri študentski založbi Litera v zbirki Nova znamenja izšel zvežčič njegovih kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Zagatne zgodbe. >>Matjaž Brulc, komentarji
Kratke zgodbe, v Bosni rojenega Josipa Ostija, z naslovom Učitelj ljubezni, ki jih je nedavno tega izdala mariborska založba Litera, se napajajo v epohi avtorjevega zgodnjega otroštva. Kaj se je takrat v resnici zgodilo, kaj je spominjanje spominov in kaj je fantaziranje, nas od tukaj naprej preprosto ne zanima več – literatura je pač literatura, uvod po tisti drobni knjižici zgolj votlo nakladanje, odmora za kosilo pa bo takisto vsak čas konec. Dejstvo je, da je pred nami šestnajst vznemirljivih vinjet iz otroštva, že druga zbirka kratkih zgodb, ki jo je sicer pesniško in esejistično navdahnjen Josip Osti napisal v slovenskem jeziku. >>Matjaž Brulc, komentarji
Svet, ki ga s svojimi miti, bogovi in pustolovščinami ustvarjajo antični epi in dramatika, je sodobnemu bralcu bolj ali manj znan. Nekaj se je naučil v šoli, nekaj je tako mimogrede spoznal iz knjig in filmov. Malo manj pa je sodobnemu bralcu znan antični roman, zato je vsak nov prevod te arhaične zvrsti pomemben in obogati vsako, še tako pisano, druščino knjig na polici. Prepričana sem, da bo svoje mesto med njimi našel tudi roman Ahileja Tatija z naslovom Levkipa in Klejtofont. >>Maja Zupančič, komentarji
Konec februarja je bil v Plesnem teatru Ljubljana premierno predstavljen IMPROVE avtorice Sinje Ožbolt in njene asistentke Nine Meško. Gre za neke vrste nadaljevanje Blastostrelke, projekta, v katerem so se koreografinja Ožboltova in osmerica plesalk in plesalcev spraševali o možnostih telesa in izpostavljali razmerje virtualnega in realnega. Gre za nadaljevanje predvsem v smislu osredotočanja na telo plesalca v samem prostoru uprizarjanja. >>Ana Perne, komentarji
V ponedeljek je plesna predstava Poziv afriške skupine Salia nї Seydou otvorila Festival zahodnoafriške kulture, ki bo do sredine julija potekal v Cankarjevem domu. >>Tamara Langus, komentarji
V današnji oddaji bomo s študentom praške filmske akademije spregovorili o stanju slovenske kinematografije.
Kaj pomeni študij v tujini, ko se vrneš nazaj v Slovenijo in kako v Sloveniji priti do svojega filma ... V gosteh bo tokrat v živo Stjepan Drača, ki je pred kratkim posnel tudi svoj film Ribja postrv.
>>SanaBi, komentarji
 Tako imamo skozi celo knjigo neskončen niz citatov:
od Platona in Aristotla do Montaignea in Pascala, od
Homerja in Shakespeareja do Flauberta in Dostojevskega.
Dobimo vtis, da je vsa svetovna literatura napisana
samo zato, da bi podprla par bedastih Gluksmannovih
tez. >>Bojan Anđelković, komentarji
Tokrat bomo predstavili Kosovela bolj celostno. Od začetkov pesnjenja dalje. A vseeno malo drugače kot zgolj z navajanjem dejstev. Ker pesnik ni tisto, za kar ga označijo literarni teoretiki po njegovi smrti, je več kot le opomba v leksikonu. Pesnik je lastna poezija in njegova poezija je on sam. Razkriva notranja občutja, misli, nestrinjanja, podporo in ljubezni. Zato bo tokratna podoba Kosovela mozaik, sestavljen iz njegovih pesmi. >>petras, komentarji
V današnji Arteriji se bomo posvetili novi razstavi, ki se nocoj odpira v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja fenomen slovenskega grafita. Pogovarjali se bomo s kustosom razstave Božidarjem Zrinskim, svoj pogled na problem grafita v galerijski instituciji bo prispeval Bojan Anđelković.
Vabljeni k poslušanju. >>vizualka, komentarji
Gre za lirično meditacijo, polno famoznih posnetkov narave in budističnih simbolov, ki pa v končni fazi le pripomorejo k vdoru krutosti, vendar na izrazito estetski in subtilen način. >>Saša Bizjak, komentarji
Profil fotografa, ki se ukvarja z nenavadnim početjem.... 
>>pavelk, komentarji
V Pepelki se prepletata klasični balet na konicah prstov in sodobni plesni gib. Spremlja ju 130 minut klasične, bogate glasbe, ki omogoča prikaz številnih karakternih lastnosti posameznih likov. >>Tamara Langus, komentarji
Kaj pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«? To pomeni: pljuj mi v obraz, izvrtaj mi oči, samo moje sanje mi pusti, tepi me, s škorpijoni me tepi, zato da se pokorim za vse grehe, ki so jih naredili v teku 2000 let kralji in papeži, carji in kardinali. To pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«. >>petras, komentarji
Kako močna je v resnici ženska strast? Še posebej tista zatajena in zatirana. Tista prepovedana. Vemo – tako neizmerna je, da ima uničevalno moč. Tako je danes in tako je bilo včasih ... v neki hiši sredi andaluzijske vasice, kjer je imela glavno besedo neizprosna gospa Bernarda Alba. >>Katjak, komentarji
Rahlo humorno, intelektualno plitko, zato pa verjetno širši množici dostopnejše in zabavnejše. >>Saša Bizjak, komentarji
Od jutri ob pol devetih zvečer dalje bo celotna druga polovica marca v Kinoteki v znamenju Ermanna Olmija. Štirinjast celovečernih filmov, med njimi tudi najdaljši, več kot triurni, film Drevo za cokle, za katerega je v Cannesu leta 1978 prejel zlato palmo. >>SanaBi, komentarji
Marčevski Sektor Ž gosti Katjo Mihurko Poniž, avtorico knjige Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, predstavlja francosko kiparko Louise Bourgeois in objavlja osmomarčevsko poslanico Maše Ogrizek. >>Katja, komentarji
Učna ura skuša biti aktualna v prikazu vedenja novodobne učenke, pri nekaterih učiteljevih potezah, in na določenih mestih, kot se zgodi na primer pri označitvi z velikim X namesto z nacističnim simbolom, ki naj bi opravičil neprištevno nasilno dejanje. Vendar se odločitev za tokratno uprizoritev tega Ionescovega dela izkaže kot ne povsem utemeljena, celo nerazumljiva, če upoštevamo dejstvo vrnitve režiserja k dramskemu delu, ki ga je prvič uprizoril z uspehom. >>Ana Perne, komentarji
V Equrni si do 20. marca lahko ogledate dobro, če ne celo odlično razstavo z jasnim konceptom in ogleda ter razmisleka vrednimi umetniškimi deli. >>vizualka, komentarji
Pazite, odštevamo! Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dva, ena: Abbas Kiorastami je Irancem na platno zopet postavil kulturološko ogledalo, imenovano Deset, s pomočjo katerega je drzno izpostavil aktualna pereča vprašanja. >>Vesna Vravnik, komentarji
Tokrat v Arteriji Petja ponuja intervju s Tomislavom Vignjevičem posnet ob razstavi Mediji v sliki. Razstava je do četrtega aprila na ogled v galeriji Cankarjevega doma. Mara pa se bo v živo pogovarjala z Gogijem, znanim dražbarjem z Metelkove, ki bo razkril kaj se bo v tem tednu dogajalo v galeriji ŠKUC. >>vizualka, komentarji
1948 leta rojena francoska režiserka Claire Denis se je vrsto let šolala pri številnih velikih režiserjih kot so npr. Dušan Makavejev, Jacques Rivette, Costa Gavras, Jim Jarmusch in Wim Wenders. Najbolje jo poznamo po njenem prvem celovečercu z naslovom Čokolada ali pa po filmu Nčnette in Boni, ki se je pred leti vrtel v distribuciji Kinoteke. Vendredi soir je njen najnovejši film. >>Saša Bizjak, komentarji
AVSTRALSKA KRATKA ZGODBA TRETJIČ, V NEDELJO OB 20.00. >>petras, komentarji
Tokrat bomo spregovorili o t.i. "cyber" motoristih, natančneje o motoristih, ki se družijo in izmenjujejo izkušnje preko foruma na spletnem portalu. Srečujejo pa se tudi zares, ne le v virtualnem svetu ... >>lucy, komentarji
"Pisatelj ne sme zapirati oči pred stvarnostjo, ne sme, če ne želi zaspati. Samo slabi pisatelji zapirajo oči, samo slabi si izmišljujejo, fantazirajo. Ustvarjajo neke nove svetove, kot da že ta ni odveč." >>Lana Zdravković, komentarji
Dvajseto stoletje je prineslo pisoarje v muzeje.
Prodalo nam je belo platno in drek v steklenki. Vsak
slikar bo začenik nove smeri, vendar ne bo imel niti
enega naslednika. Niste izdali knjige in naredili prve
samostojne razstave? Pa kaj se čakate, prebivalci
širom sveta čakajo samo na vas! >>Bojan Anđelković, komentarji
 Svet žerjavov, El Bonerese ter na letošnjem LIFFE-u predvajane Majhne zgodbe so samo trije izmed filmov, ki v zadnjem času mnogim cinefilom pomenijo upanje na novo odkrito deželo, ki bi s svojim filmskim repertoarjem lahko ponudila nekaj svežega in inovativnega – Argentino. >>Saša Bizjak, komentarji
Zadnji neizstreljeni naboj ohojevske revolucije ... >>vizualka, komentarji
|
| Najbolj brano |
