|
V dvorišču nekdanje tovarne Manufacture v Nancyu se je od 19. do 27. junija zvrstil že deseti festival kratkega filma Aye Aye, ki med bogato francosko paleto neodvisnih filmskih festivalov iz leta v leto postaja vse bolj priljubljeno kulturno srečanje tako mladih kot že uveljavljenih filmskih umetnikov. Pod letošnjim sloganom »Ailleurs et autrement« (Drugje in drugače) so organizatorji festivala predstavili okoli 140 kratkih igranih, animiranih, dokumentarnih pa tudi eksperimentalnih filmov, ki naj bi gledalcem - po mnenju direktorja festivala Silvaina Mariette - ponujali malce drugačen pogled na sodobni svet in spremembe v njem. >>TeutaV, komentarji
Arterija bo prvih nekaj minut preživela med ognjem in umetnostjo. V studiu bo gostila predstavnici mladih kustosov, ki so se izšolali v Tečaju za kustose. Seznanili vas bomo s potekom tečaja in končnim izdelkom, razstavo Med ognjem in umetnostjo, nad katero se do 23. julija lahko naslajate v Galeriji ŠKUC. Drugi del Arterije bo namenjen pogovoru s Christine Rabat, mlado francosko umetnico, ki svoja dela očem ponuja v galeriji Gregorja Podnarja v Kranju. >>vizualka, komentarji
Madžarska kratka zgodba drugič, István Vörös, Zgodba enega dneva, v oddaji Tupatam, v nedeljo, ob dvajsetih, na Radiu Študent. >>petras, komentarji
V Novem mestu se godi, že tretje leto zapored, festival kratkega filma, Sniff po imenu. V večini kinematografov na stranski tir postavljena forma kratkometražnega gibanja, tako igranega, dokumentarnega, animiranega, pa tudi eksperimentalnega, je dobila svoj prestol v lični in hudo akustični dvorani Kulturnega doma Janeza Trdine v središču mesta. >>petras, komentarji
 V Slovenskem prostoru deluje močna slikarska generacija, ki se je v zadnjih letih prebila v ospredje ne le pri nas, ampak tudi v tujini. Značilnost slikarstva te generacije je, da pri svojih delih uporablja že obstoječe podobe. Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Žiga Kariž, Viktor Bernik, Arjan Pregl in Gorazd Krnc so slikarji, ki jim slikanje ne pomeni več zgolj nanašanja barve na platno in druge podlage. Njihovo delo poteka v sodelovanju z mediji: fotografijo, filmskimi in televizijskimi slikami, tiskom in knjigami z ali brez pomoči računalniške obdelave podob. Te značilnosti v slikarstvu seveda niso prisotne zgolj v slovenskem prostoru, ampak v celotnem globaliziranem prostoru slikarstva. Še več ... >>vizualka, komentarji
Hans-Thies Lehmann razgrinja estetsko logiko gledališča onkraj drame. Vstopite v Postdramsko gledališče!Po območju nove teatrologije se sprehajamo to sredo ob 23.30 v oddaji Nove pisarije. >>Martina Šiler, komentarji
"Odprta koda - odprta družba - odprta Evropa" je bilo predavanje v organizaciji radia MARŠ in Zavoda Pip, ki smo ga poslušali 9.6.04. Šlo je za sklepno dejanje izvirnega cikla 4. radijskih oddaj z naslovom "Evromašina", ki ga je ob vstopu Slovenije v EU pripravil Borut Osonkar v okviru MARŠ-a, kot, piše v vabilu, "sestavni del programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v Evropsko unijo ter vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljank in državljanov". Projekt je obravnaval teme, kot so izobraževanje, šolstvo, zaposlovanje in prosti pretok delovne sile po širitvi zveze. >>Nenad Jelesijević, komentarji
 V Arteriji tokrat nudimo: v prvem delu oddaje bo Mara v studiu gostila mladega slovenskega umetnika Sedlačka, nato bomo postregli z recenzijo razstave Politike slikarstva, ki je od nedavna odprta v Piranski mestni galeriji in zaključili z napovedmi nekaterih pomembnejših vizualno-kulturnih prireditev v Ljubljani. Vmes bomo, kakopak, zalogaje poplaknili z ustrezno dozo glasbe, s katero v sledečen aperitivu tudi začenjamo današnji obed. >>vizualka, komentarji
V zadnji oddaji v sezoni ste lahko prisluhnili pogovoru z dr. Zalko Drglin - ob njeni knjigi Rojstna hiša: kulturna anatomija poroda. Sledila je predstavitev nove številke revije Apokalipsa na temo družbenega spola. O njej so spregovorile urednica Stanislava Chrobakova Repar, Suzana Tratnik in Iva Jevtič. >>Katja, komentarji
V fotki ste lahko poslušali besedo ali dve o digitalnih zrcalnorefleksnih aparatih.  >>pavelk, komentarji
Odnos do jezika, ki je v Sloveniji malodane obvezen, temelji na pojmovanju, da je jezik živ organizem, ki se venomer spreminja. Slovenski jezik je v nevarnosti, da izumre, potrebno se je torej boriti zanj in ga braniti. Pri tem velikokrat naletimo na nepotreben purizem, na odklonilen odnos do (med)jezikovnega oplojevanja in sprememb v jeziku. V sredo, 9. 6. 2004 ob pol polnoči v oddaji Teorema. >>evav, komentarji
Andrej Skubic je avtor, ki ga zanima realnost tukaj in zdaj. Takšno prozaistično usmeritev je dokazal že s svojim prvim romanom Grenki med, za katerega je dobil nagrado za najboljši prvenec, za desert pa mimogrede še Delovo nagrado Kresnik. Dve leti kasneje, leta 2001, je udaril še enkrat, tokrat s še prepričlivejšim Fužinski bluzom, in bil z njim še enkrat nominiran za najboljši slovenski roman leta. In kaj je Norišnica? Norišnica je ponovno hard core urbana zmes ljubljanskega betona, v katerem se pacajo prav tako betonski protagonisti. >>Matjaž Brulc, komentarji
V čem pravzaprav stoji Kristusova strast? Odgovor je treba iskati v veri. Kristusovi predvsem, manj človeški veri vanj.
Kristusov pasijon je pot, ki jo je potrebno prehoditi, da bi prišli na čisto z njegovo strastjo.
>>pavelk, komentarji
Pisateljski plamen A. Skubica je začel žareti s prižgano baklo na Rožniku, daljnega leta 2000, ko je dobil nagrado za svoj prvenec Grenki med. Roman o prepletu tuje in lastne nam kulture, jezikov in ljubezni je bil prijetna osvežitev, ki je odstopala od kalupa poštirkanih literatov, ki so svoj jezik negovali in pilili do sijaja. Tokrat se nam predstavlja s knjigo kratkih zgodb NORIŠNICA. Z zanesenostjo in željnim pričakovanjem v roke vzeta knjiga pa je od predhodnjih branj njegovih del nastalo navdušenje pogasila. Zdi se, kot da bi pisatelj malo združil modela, ki ju je ustvaril s predhodnima deloma, Grenkim medom in Fužinskim bluzom. >>Katjak, komentarji
Podrobno smo si ogledali razstavo nadvse zanimivih starodobnih Harleyev, ki se seli po ljubljanskih nakupovalnih središčih.
Odkrivamo način, kako priti z motorjem na Himalajo (če ste dovolj nori ...)
... in seveda napovedujemo na tone motorističnih dogodkov v mesecu juniju. >>lucy, komentarji
V Torek ob 12. uri kot vedno Arterija z Maro, Martino in Petjo:
Začel se je junij in naše misli že uhajajo v neke toplejše in prijetnejše kraje. Tako sem se tokrat tudi Petja odpravila proti morju, a želja po dobrih razstavah me je prignala v Novo Gorico. Tam sem 18. maja prisostvovala otvoritvi razstave Mikrokozmos.
V drugem delu Arterije bo Mara predstavila projekt Ready to change, ki je še vedno na ogled v Ljubljanski galeriji P74. V studiu bo gostila eno od organizatork projekta Urško Jurman.
>>vizualka, komentarji
Zdelo se je, da obdobja druge svetovne vojne nekako ni preveč vljudno omenjati. Letošnji pohod okoli okupirane Ljubljane, po poti, kjer je včasih tekel objem bodeče žice, je bil naprimer precej v senci aktualnega evropskega objema. Vendar pa so nas prav v tistih dneh na to polpreteklost opomnili v Mestnem muzeju Ljubljana. >>Monika Ivančič, komentarji
V nedeljo so se nam še zadnjič v letošnji sezoni na odru KUD-a predstavili Tomaž, Alenka, Dražen, Maja, Gregor in Sonja - Teater Иarobov. Videli smo igro, naslovljeno Prosti pad, za katero je značilno popolnoma sprotno nastajanje vsega - dolžina in razdrobljenost prizorov; likov in povezav med njimi; premikanje po lokacijah ter seveda tudi glasba. >>Katjak, komentarji
V sredo ob 23.30 na valovih Radia Študent prisluhnite oddaji Teorema. V njej bo o epistemološkem anarhistu, enfantu terrible etabliranih znanosti, Paulu Feyerabendu, razmišljala Eva Vrtačič. Anything goes. >>evav, komentarji
Umor mlade, lepe osebe; kriminalist tik pred upokojitvijo; razočarani ljubimec brez alibija; skregana družina; ljubosumni sodelavci. Zaplet, vrh, razplet, vmes pa še malo seksa in solzá. To bi lahko bil instant recept za dobro kriminalko, ki pa bi, precej verjetno, izpadla bolj plehko, tako malo s priokusom ameriških trafikarskih izdaj. Roman Metoda Pevca Večer v Dubrovniku sicer je narejen po tem kalupu, a ga tako sižejsko kot na nivoju jezikovne kompetence krepko presega.  >>Katjak, komentarji
V današnjem metropolu boste slišali intervju z režiserjem Angusom Reidom, ki je včeraj v Kinodvoru premierno predstavil svoj film Prstan (The ring) in napoved festivala Kino Otok, ki se bo odvijal prihodnji teden v Izoli. Podarjali bomo tudi brezplačne vstopnice za ogled osmih filmov. >>SanaBi, komentarji
Pozdravljeni v drugi majski Arteriji. Tokrat sem se Petja odpravila v sosednjo Italijo, točneje v Benetke in si tam ogledala razstavo slovenskega umetnika Viktorja Bernika. Umetnik je svoja dela razstavil v galeriji A+A, ki jo vodi Aurora Fonda.  Mara je v studiu gostila kustosinjo Natašo Petrešin, ki se je po bivanju v tujini vrnila v domače rovte in kar precej pričela pripravljati projekte. Pogovarjali sta se o razstavi Our house is a house that moves, ki je na ogled v Škucu. >>vizualka, komentarji
Za nami je že drugi filmski festival, ki je prevetril zasidrane poglede in morebitne ideje o politični korektnosti. Na treh prostorih Metelkove in letos prvič v atriju SAZU se je zrolalo 35 filmov raznovrstnih žanrov in dolžin. Rdečo nit festivala je povezovala vsebina projekcij, ki so priromale iz vseh koncev sveta ter pod drobnogled vzele aktualne pa tudi že prezrte politične teme. Vsekakor pa smo gledalci gibljivih slik dobili veliko bolj realne predstave o dogodkih kot pa jih v javni prostor preslikavajo poročevalski mediji. Torej, PI-FF se je trudil z reinterpretacijami medijsko posredovanega pogleda. Vsi poznamo cenzuro v korist vladnih avtoritet, mar ne? >>Vesna Vravnik, komentarji
 Bil je oder, bleščeče in pisano osvetljen, bil je šarmanten, modno oblečen voditeljski par in bilo je deset izvajalcev, ki so se s svojo pesmijo potegovali za naslov zmagovalke večera. Na koncu je bil t. i. televoting, s katerim je bila izbrana zmagovalna pesem. Nato gromki aplavz pa konfeti in baloni. EMA? Evrovizija? Ne, bila je Improvizija 2004 na odru KUD-a France Prešeren minuli petek zvečer. >>Katjak, komentarji
Najnovejši film Anne Fontaine lahko imamo za neke vrste freudovsko različico na filmskem platnu, nekakšno (psiho)analizo mučnega in kompleksnega odnosa med očetom in sinom, ki raziskuje vplive Ojdipa v obdobju čustvene zrelosti in stabilnosti. Gre za enega od filmov, ki nas pretresajo z ekraniziranjem odnosa med starši, ki vedno vedo, kje se skrivajo vsi gumbi, na katere lahko pri svojih potomcih pritisnejo. A za razliko od večine podobnih zgodb film Kako sem ubil svojega očeta ne obsoja očeta, ker na te gumbe pritiska, temveč sina, ker te gumbe ima. >>Saša Bizjak, komentarji
Zadnja retrospektiva, ki jo bo Slovenska kinoteka ponudila na svojem platnu, pred svojim polletnim zaprtjem, ki jo bo odelo v nov »dekor«, se bo ta teden zgodila otvoritev indijskega filma. Morda retrospektiva, ki od vseh v zadnjem letu zbuja še največ protislovij. >>SanaBi, komentarji
V majski oddaji boste izvedele in izvedeli, kdo je bila Barbara Celjska (o njej je spregovorila zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik), v čem je radikalnost avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek (besedilo je za Sektor Ž spisala publicistka Alenka Vesenjak) in kaj pokaže feministična analiza pripovedk in pravljic (o tem sva se pogovarjali z Mašo Ogrizek, sodelavko revije Delta). >>Katja, komentarji
Končno nas je praznik vsega delavnega ljudstva spet pognal v tek. V današnjem pomladnem dnevu, sladokuscem za likovno umetnost Petja ponuja vse, o nič kaj obsežni razstavi Marka Kovačiča, ki ste si jo do nedavna lahko ogledovali v stolpu Ljubljanskega gradu. Martina pa bo v studiu gostila Dunjo Kukovec, mlado kustosinjo, ki v zadnjem času preseneča slovenski galerijski in umetnostni svet s prirejanjem razstav, ki v vsega vajenem in posledično apatičnem svetu sodobne umetnosti pomenijo enega od bolj svežih vetrov. Seveda pa vas kulturne delavke vljudno vabimo na praznovanje 35. obletnico našega radia v soboto na Metelkovi. >>vizualka, komentarji
Zadnjo aprilsko soboto, ko so množice nadobudnih potrošnikov še poslednjič poskušale izkoristiti slasti švercanja čez mejo, sem se tudi sama odpravila na pot v Italijo. Moji razlogi, tako si domišljam, so bili nekoliko bolj vzvišene narave. Cilj je bilo mesto Como ob Comskem jezeru, tja pa me je zvebila razstava slikarja Joana Mirója, ki so jo pripravili v vili Olmo. >>Monika Ivančič, komentarji
Znotraj filmske umetnosti lahko prav gotovo posebno poglavje namenimo filmom, posnetim po literarnih predlogah. Dovršene literarne umetnine, ki znotraj svoje stroke zavzemajo poseben status, ker so preživele dobo, v kateri so nastale, so zaradi svoje aktualnosti privlačne ne le za številne bralce, ampak tudi za umetnike, ki jih posamezni motivi še vedno prevzamejo. Tako o njih bodisi ponovno spregovorijo bodisi za svojo podlago vzamejo delo kot tako. >>Saša Bizjak, komentarji
|
| Najbolj brano |
