|
 Za zadnji nedeljski večer v okviru letošnjega Trnfesta smo si ogledali predstavo impro skupine Teater Иarobov, in sicer je bil to Prosti pad, kot so naslovili igro, ki se začne s predlogom publike, nadaljuje pa res tako, kot obeta naslov - kot prosti pad, iz začetne točke drvi k zaključku v neznano. >>Katjak, komentarji
Medana se je letos dogodila osmič. Je Medana še vedno v atmosferi?
Poročilo s festivala ima za predmet obravnave res festival sam (ne pa pesniških poetik gostov). Zanima ga njegova podoba leta 2004, kakšen je in v kaj se je razvil, seveda glede na prejšnja leta in same začetke. Med nekaterimi slovenskimi gosti in obiskovalci prejšnjih let vlada skepsa, nezadovoljstvo. Tudi sama sem se z veliko zadržanostjo in pomisleki podala na pesniški(?) festival Dnevi poezije in vina. Skoraj prepričana sem bila, da takšen festival, kot je, v kar se je razvil, mene ne more več povleči in zapeljati. Ker je manj oseben, velik, turistična atrakcija, dogodek, na katerem moraš biti viden, če kaj pomeniš na sceni, ker je morda zaplaval v bolj promocijsko-komercialne vode, ker morda hoče biti bolj všečen … Ugotovila pa sem, da vse to skoraj drži. In da so novejše poteze festivala nekaterim obiskovalcem celo všeč. In še to, kar pa je skoraj najpomembnejše spoznanje, da niti ni pomembna vsa ostala navlaka, če želite, temveč – da je od ljudi odvisno, kaj nastane, kaj (si) naredijo. V neki vasici se zbere gnezdo ljudi z različnih koncev sveta, po svoje sorodnih duš, s podobnimi interesi. In se družijo. In duh je tisti, ki začara. Atmosfera je tu. >>petrak, komentarji
»Ja kako za hudiča, pri pisanki mater`ni pa nej sploh bom dobr, če pojma nimam, kva je dobr in kaj ne. Za kva pa simpl ne pride en smrkavc in mi pove, da sm dobr, ker žvim, in da žvim, da sem dobr,« je jezno dejal mladenič na Radiu Študent. Ta manihejska težnja po dobrem ga je prijela nemudoma potem, ko je v angleščini prebral najnovejši roman izpod peresa Nicka Hornbyja; novodobni angleški pisatelj nam je bolj znan kot avtor književnih uspešnic, kot so na primer prevedeni romani Nogometna vročica, Večna zvestoba ali Vse o fantu. >>DamijanF, komentarji
 Ob pomanjkanju razstav, ki bi jim Arterija namenila pozornost, tokratno oddajo posvečamo knjigam. Predstavili bomo, kaj se je v letošnjem letu novega dogodilo na področju pisanja o sodobni umetnosti.
Edicija Artes ponuja izbor kritik slovenske umetnosti Ješe Denegrija, delo Politike Slikarstva Miška Šuvakoviča, poskus Achilla Bonita Olive, da bi v transavantgardni okvir ujel sodobno umetnost in Medvedovo Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja. Poleg tega je Arterija pokukala v Horizonte, novo prilogo Likovnih besed. Opozarjamo, da je izšla tudi zbirka esejev, ki jih je pod naslovom Prostori umetnosti zbrala in v branje ponudila nadvse aktivna Polona Tratnik. Arterijo pa bomo zaključili z delom Aleša Erjavca, ki nosi naslov Ljubezen na zadnji pogled. >>vizualka, komentarji
Letošnje Trnfestovske improvizacijske gledališke predstave so take narave, da vam prav lahko polepšajo ponedeljkove dopoldneve. Vse predstave se namreč zgodijo v nedeljo zvečer, ob kar malo pozni enajsti uri in trajajo dobro urico. Potem se seveda spije še zadnje pivo ali kar pač je in gre domov spat. In v ponedeljek se zbudiš sicer malo kasneje, a z dobrim občutkom po prijetnem večeru. Če je predstava dobra, seveda. Nedeljska predstava skupine Manjše zlo je bila ... >>Katjak, komentarji
Mesto, ki ga je v 4. stoletju pred našim štetjem ustanovil Aleksander Veliki, sedaj drugo največje mesto Afganistana, daje naslov filmu iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa iz leta 2001. Film Kandahar kot hibrid med dokumentarnim in igranim filmom predstavlja Nafasino pot do svoje sestre, da jo reši pred smrtjo. >>Saška, komentarji
Tokrat vam posredujemo nekaj vtisov z letošnjega moto zbora MC kluba Freising Riders iz Škofje Loke, kjer najbolj zagnani in vztrajni, predvsem pa najmočnejši ekipi pri vlečlenju vrvi že tradicionalno podarijo "kralja živali" - pečenega pujsa.
Spominjamo se pred kratkim umrle legende, upornika v resničnem življenju in na filmskem platnu - Marlona Branda. Njegove kavbojke, usnjena jakna in motor so postali simbol uporništva takratne mlade generacije v Ameriki in drugod po svetu, Brando pa je postal ikona svojega časa.
Za konec še napoved dogodkov v mesecu avgustu in opozorilo na dogajanje v vzporednem svetu - torej v svetu televizije, kjer lahko na Discoveryju spremljate serijo "American Choppers", na Kanalu A pa se odvija 6-delna nadaljevanka "Last Chapter", prevedena kot "Zadnje poglavje", ki govori o poskusu prevlade močnejšega motorističnega kluba nad šibkejšimi, o neizprosnih in nečloveških pravilih ter o bojih za teritorij. >>lucy, komentarji
 Ni kar tako – 27. 000 obiskovalcev v mesecu dni. In ni kar tako, da so se zadnji dan odprtja razstave ljudje čisto zares masovno drenjali pred vhodom v NUK in upali, da bodo noter spustili samo še njih. Za eno staro, staro knjigo, katere izvirno vsebino zna prebrati in zares razume bolj malo ljudi, to niso ravno zanemarljivi podatki! Niso kar tako, Brižinski spomeniki, v Muncenski knjižnjici jih namreč srbno čuvajo – do zdaj so jo zapustili le dvakrat, prvič so romali v Vatikan in drugič k nam v Ljubljano.Če ste razstavo zamudili in vam je vsaj majčkeno žal za to, naj vam bo v veselje novica, da je ravnokar izšla čisto nova izdaja faksimil Brižinskih spomenikov.
>>Katjak, komentarji
 126 strani malega formata dolga zgodba o telesni preobrazbi glavnega junaka je zaradi svoje dolžine, ali bolje rečeno kračine, predstavljena kot novela, čeprav ima s svojo zgradbo skoraj vse karakteristike romana. V knjigi z naslovom The Body jo najdemo na prvem mestu, za njo pa je nanizanih še sedem drugih krajših kratkih zgodb, v katerih Hanif Kureishi na svoj, zdaj lahko že rečemo kureišijevski način, predstavi svoje videnje človekove notranjosti, ki narekuje njegovo vsakdanjost. >>DamijanF, komentarji
 V Moderni galeriji se bomo lahko celo poletje, navduševali, zgražali, raziskovali in precenjevali umetnost, ki je v Sloveniji nastajala med leti 1985 in 1995. Razstava Razširjeni prostori umetnosti je drugi del trilogije predstavljanja sodobne slovenske umetnosti, od leta 1975, pa vse do današnjih dni. >>vizualka, komentarji
Salò ali 120 dni Sodome je zadnje filmsko delo kontroverznega italijanskega režiserja Pier Paola Pasolinija; dosedaj edina ekranizirana priredba de Sadovih 120 dni Sodome, oz. ekspliciten prikaz sadizma, nasilja in okrutnosti. Pasolinijev namen ni naslajanje nad preverznostmi izpod de Sadovega peresa, marveč edina dovolj radikalna govorica, s katero je nedvoumno, a še vedno v lastnem metaforičnem in poetičnem slogu prikazal odnose v svoji, nič več tako ljubljeni Italiji. Stopnjujoč sadizem je za Pasolinija orodje, le beseda, s katero ponazori boj ponižanega delavskega in kmečkega razreda, nemočnega pred absolutistično kapitalistično oblastjo in buržuazijo. Kultni film, nazoren in ekstremen prikaz politične moči in iztirjenosti človeške nravi.
>>helenab, komentarji
 Bil je 11. september in bili sta stolpnici in bili so ljudje. Nato je bil en VELIK tresk, požar, sesutje in veliko kričanja. Konec zgodbe poznate: vsi umrejo. Konec že, kaj pa je bilo prej, vmes? Vmes je zgodba, ki je ni, ker je nihče ne pozna - če so pa vsi akterji umrli. Zato si jo je bilo treba izmisliti. In zapisati.
V knjigi Windows on the World to stori Frederic Beigbeder. >>Katjak, komentarji
Poletje je vsaj kar se datuma tiče na svojem vrhuncu, toda vreme prirediteljem motorističnih dogodkov letos ni naklonjeno. Ker motoristi in motoristke "nismo iz cukra", bomo kljub vsemu temu pobrskali po spominu in vam razkrili, kakšnim dogodivščinam smo bili priča pretekli mesec.
Izvedeli boste, od kod izhaja ime benda Black Rebel Motorcycle Club, predvozačev Lennyja Kravitza na ljubljanskem koncertu, seveda pa ne sme manjkati tudi standardna rubrika: napovedi dogodkov na moto sceni v juliju! >>lucy, komentarji
V dvorišču nekdanje tovarne Manufacture v Nancyu se je od 19. do 27. junija zvrstil že deseti festival kratkega filma Aye Aye, ki med bogato francosko paleto neodvisnih filmskih festivalov iz leta v leto postaja vse bolj priljubljeno kulturno srečanje tako mladih kot že uveljavljenih filmskih umetnikov. Pod letošnjim sloganom »Ailleurs et autrement« (Drugje in drugače) so organizatorji festivala predstavili okoli 140 kratkih igranih, animiranih, dokumentarnih pa tudi eksperimentalnih filmov, ki naj bi gledalcem - po mnenju direktorja festivala Silvaina Mariette - ponujali malce drugačen pogled na sodobni svet in spremembe v njem. >>TeutaV, komentarji
Arterija bo prvih nekaj minut preživela med ognjem in umetnostjo. V studiu bo gostila predstavnici mladih kustosov, ki so se izšolali v Tečaju za kustose. Seznanili vas bomo s potekom tečaja in končnim izdelkom, razstavo Med ognjem in umetnostjo, nad katero se do 23. julija lahko naslajate v Galeriji ŠKUC. Drugi del Arterije bo namenjen pogovoru s Christine Rabat, mlado francosko umetnico, ki svoja dela očem ponuja v galeriji Gregorja Podnarja v Kranju. >>vizualka, komentarji
Madžarska kratka zgodba drugič, István Vörös, Zgodba enega dneva, v oddaji Tupatam, v nedeljo, ob dvajsetih, na Radiu Študent. >>petras, komentarji
V Novem mestu se godi, že tretje leto zapored, festival kratkega filma, Sniff po imenu. V večini kinematografov na stranski tir postavljena forma kratkometražnega gibanja, tako igranega, dokumentarnega, animiranega, pa tudi eksperimentalnega, je dobila svoj prestol v lični in hudo akustični dvorani Kulturnega doma Janeza Trdine v središču mesta. >>petras, komentarji
 V Slovenskem prostoru deluje močna slikarska generacija, ki se je v zadnjih letih prebila v ospredje ne le pri nas, ampak tudi v tujini. Značilnost slikarstva te generacije je, da pri svojih delih uporablja že obstoječe podobe. Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Žiga Kariž, Viktor Bernik, Arjan Pregl in Gorazd Krnc so slikarji, ki jim slikanje ne pomeni več zgolj nanašanja barve na platno in druge podlage. Njihovo delo poteka v sodelovanju z mediji: fotografijo, filmskimi in televizijskimi slikami, tiskom in knjigami z ali brez pomoči računalniške obdelave podob. Te značilnosti v slikarstvu seveda niso prisotne zgolj v slovenskem prostoru, ampak v celotnem globaliziranem prostoru slikarstva. Še več ... >>vizualka, komentarji
Hans-Thies Lehmann razgrinja estetsko logiko gledališča onkraj drame. Vstopite v Postdramsko gledališče!Po območju nove teatrologije se sprehajamo to sredo ob 23.30 v oddaji Nove pisarije. >>Martina Šiler, komentarji
"Odprta koda - odprta družba - odprta Evropa" je bilo predavanje v organizaciji radia MARŠ in Zavoda Pip, ki smo ga poslušali 9.6.04. Šlo je za sklepno dejanje izvirnega cikla 4. radijskih oddaj z naslovom "Evromašina", ki ga je ob vstopu Slovenije v EU pripravil Borut Osonkar v okviru MARŠ-a, kot, piše v vabilu, "sestavni del programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v Evropsko unijo ter vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljank in državljanov". Projekt je obravnaval teme, kot so izobraževanje, šolstvo, zaposlovanje in prosti pretok delovne sile po širitvi zveze. >>Nenad Jelesijević, komentarji
 V Arteriji tokrat nudimo: v prvem delu oddaje bo Mara v studiu gostila mladega slovenskega umetnika Sedlačka, nato bomo postregli z recenzijo razstave Politike slikarstva, ki je od nedavna odprta v Piranski mestni galeriji in zaključili z napovedmi nekaterih pomembnejših vizualno-kulturnih prireditev v Ljubljani. Vmes bomo, kakopak, zalogaje poplaknili z ustrezno dozo glasbe, s katero v sledečen aperitivu tudi začenjamo današnji obed. >>vizualka, komentarji
V zadnji oddaji v sezoni ste lahko prisluhnili pogovoru z dr. Zalko Drglin - ob njeni knjigi Rojstna hiša: kulturna anatomija poroda. Sledila je predstavitev nove številke revije Apokalipsa na temo družbenega spola. O njej so spregovorile urednica Stanislava Chrobakova Repar, Suzana Tratnik in Iva Jevtič. >>Katja, komentarji
V fotki ste lahko poslušali besedo ali dve o digitalnih zrcalnorefleksnih aparatih.  >>pavelk, komentarji
Odnos do jezika, ki je v Sloveniji malodane obvezen, temelji na pojmovanju, da je jezik živ organizem, ki se venomer spreminja. Slovenski jezik je v nevarnosti, da izumre, potrebno se je torej boriti zanj in ga braniti. Pri tem velikokrat naletimo na nepotreben purizem, na odklonilen odnos do (med)jezikovnega oplojevanja in sprememb v jeziku. V sredo, 9. 6. 2004 ob pol polnoči v oddaji Teorema. >>evav, komentarji
Andrej Skubic je avtor, ki ga zanima realnost tukaj in zdaj. Takšno prozaistično usmeritev je dokazal že s svojim prvim romanom Grenki med, za katerega je dobil nagrado za najboljši prvenec, za desert pa mimogrede še Delovo nagrado Kresnik. Dve leti kasneje, leta 2001, je udaril še enkrat, tokrat s še prepričlivejšim Fužinski bluzom, in bil z njim še enkrat nominiran za najboljši slovenski roman leta. In kaj je Norišnica? Norišnica je ponovno hard core urbana zmes ljubljanskega betona, v katerem se pacajo prav tako betonski protagonisti. >>Matjaž Brulc, komentarji
V čem pravzaprav stoji Kristusova strast? Odgovor je treba iskati v veri. Kristusovi predvsem, manj človeški veri vanj.
Kristusov pasijon je pot, ki jo je potrebno prehoditi, da bi prišli na čisto z njegovo strastjo.
>>pavelk, komentarji
Pisateljski plamen A. Skubica je začel žareti s prižgano baklo na Rožniku, daljnega leta 2000, ko je dobil nagrado za svoj prvenec Grenki med. Roman o prepletu tuje in lastne nam kulture, jezikov in ljubezni je bil prijetna osvežitev, ki je odstopala od kalupa poštirkanih literatov, ki so svoj jezik negovali in pilili do sijaja. Tokrat se nam predstavlja s knjigo kratkih zgodb NORIŠNICA. Z zanesenostjo in željnim pričakovanjem v roke vzeta knjiga pa je od predhodnjih branj njegovih del nastalo navdušenje pogasila. Zdi se, kot da bi pisatelj malo združil modela, ki ju je ustvaril s predhodnima deloma, Grenkim medom in Fužinskim bluzom. >>Katjak, komentarji
Podrobno smo si ogledali razstavo nadvse zanimivih starodobnih Harleyev, ki se seli po ljubljanskih nakupovalnih središčih.
Odkrivamo način, kako priti z motorjem na Himalajo (če ste dovolj nori ...)
... in seveda napovedujemo na tone motorističnih dogodkov v mesecu juniju. >>lucy, komentarji
V Torek ob 12. uri kot vedno Arterija z Maro, Martino in Petjo:
Začel se je junij in naše misli že uhajajo v neke toplejše in prijetnejše kraje. Tako sem se tokrat tudi Petja odpravila proti morju, a želja po dobrih razstavah me je prignala v Novo Gorico. Tam sem 18. maja prisostvovala otvoritvi razstave Mikrokozmos.
V drugem delu Arterije bo Mara predstavila projekt Ready to change, ki je še vedno na ogled v Ljubljanski galeriji P74. V studiu bo gostila eno od organizatork projekta Urško Jurman.
>>vizualka, komentarji
Zdelo se je, da obdobja druge svetovne vojne nekako ni preveč vljudno omenjati. Letošnji pohod okoli okupirane Ljubljane, po poti, kjer je včasih tekel objem bodeče žice, je bil naprimer precej v senci aktualnega evropskega objema. Vendar pa so nas prav v tistih dneh na to polpreteklost opomnili v Mestnem muzeju Ljubljana. >>Monika Ivančič, komentarji
|
| Najbolj brano |
