|
Roman – pajčevina je podnaslov romana Pogovor s Spinozo. Prejel je makedonsko nagrado Roman leta in je bil preveden že v več tujih jezikov, spleten a je iz šestih niti. Pajkova mreža po avtorjevem mnenju najbolje predstavlja propadanje krhkih stvari v vesolju. Ustvarjena je od boga kot večne in neskončne substance. S to oznako nas pisatelj Goce Smilevski že subtilno ujame direktno med niti svoje pripovedne mreže. >>nika arhar, komentarji
 Oči, da ne vidijo so nam skušale približati osebo, ki je preminula. Med nami ni več Miklavža Ocepka, filozofa, etika. Z nami sta bila Iztok Osojnik in Primož Repar, njegova prijatelja in sodelavca pri reviji APOKALIPSA.
>>Peter Karba, komentarji
V soboto, 16. julija, se v Puli pričenja 52. Filmski festival igranega filma, ki bo trajal do 23. julija 2005. Vsem, ki se odpravljate v njegovo bližino, vam tukaj serviramo seznam tujih filmov, stisnjenih v dve sekciji (PoPularni program in program Meridijani), ki so pred (po) našim domačim Liffe morda še najbolj vredni ogleda. Brez pretvez, na festivalu so skoraj vsi izmed uvrščenih filmov že poželi konkreten festivalski uspeh: od lanskoletnih Benetk do letošnjega Cannesa, tako da gre za preverjeno (gledljivo) programsko vsebino..., ki pa je našemu trenutnemu domačemu kinematografskemu sporedu vsekakor konkurenčna. (npr: www.kolosej.si/napovedi)
Popoln filmski program, vključno z najnovejšo hrvaško produkcijo in urnik predvajanja filmov, najdete na uradni spletni strani festivala: www.pulafilmfestival.hr >>SanaBi, komentarji
 Hollywood vsaj od Društva mrtvih pesnikov dalje prikazuje Shakespearove igre kot tista besedila, s preigravanjem katerih zbegani srednješolec naposled najde svojo identiteto. Vse peripetije ob postavljanju šolske predstave neizbežno vodijo k prepoznanju prave ljubezni, družbene vloge in življenjskega poslanstva. Ali pa, kot v omenjenem filmu, ki tudi marsikateremu poslušalcu teh valov nedvomno kaj hitro vzbudi nostalgične spomine, Shakespeare vodi vsaj v spoznanje o neizbežnosti samoizbrisa. Romeo in Julija, Sen kresne noči ali pa navsezadnje Ukročena trmoglavka ponujajo tudi še danes idealen vzorec za posameznikovo tragikomično prehajanje iz adolescence v navidezno zrelost.
>>jernejh, komentarji
 Odkar se veselo postavljamo z vstopom v veliko evropsko družino, se tu in tam tudi na kulturni mizi znajde kaka drobtinica evropske pogače. Večinoma večje institucije se vključujejo v različne projekte. Tam jih poleg možnosti sodelovanja z evropskimi partnerji in nadgradnje znanja, pričakuje tudi kakšen dodatni kulturni tolar. Moderna galerija se je tako leta 2003 vključila v projekt Gravity-Art, Religion, Science, ki ga je omogočil evropski program Kultura 2000.
>>vizualka, komentarji
 Roman Govorica okuževalca Gesualda Bufalina, ki je v preteklem letu izšel pri Študentski založbi, nam ponuja redko priložnost vpogleda v sicilijansko literarno tradicijo, ki je od nekdaj v precejšnji meri prispevala k italijanski književni produkciji. Roman, ki je bil zasnovan že leta 1951 in dokončan v začetku sedemdesetih let, je po desetletju revidiranj končno izšel leta 1981 in s svojo slogovno izbrušenostjo navdušil literarne kritike.
>>kristinas, komentarji
Idrija bo letošnje poletje preživela v znamenju kulturnih festivalov, ki vsako leto pridobivajo na kvaliteti, priljubljenosti, raznovrstnosti in pomembnosti. Mlada in zagnana ekipa organizatorjev se je letos lotila prebujanja 1. plesnega festivala, ki so ga poimenovali Poletje v gibu. Tovrstni plesni festivali so še kako pomembni, saj manjši kraji tako pridobivajo svoj izraz in težo, kar prinaša v slovenski prostor ob vse preveč centralizirani ljubljanjski plesni sceni, svežino in nov zagon. >>Ariana Ferfila, komentarji
 Za prebivalce Grumove Goge je bilo značilno, da se venomer čakali na dogodek, ki bi za trenutek odpihnil nabrano soparo zatohlega niča, ki se je kot doma ustalila v njihovi kotlini. Nekaj podobnega čutijo danes tisti, ki jim je usoda namenila živeti na zapadni strani ali tam kjer jajce prileze iz kokoši. Postmodernistična urbana konstrukcija, ki danes tam leži, je bila odgovor na politiko zahodnih velesil in njihovega rezanja povojnega kolača. Regija je potrebovala nov center in takratna vzhičenost povojne oblasti in ponosnega ljudstva je lansirala parolo: »Zgradimo nekaj kar bo sijalo čez mejo!«
>>Igor Bijuklič, komentarji
 4. julija smo si v Salzburgu ogledali cirkuško predstavo kolektiva AOC z naslovom Questions de directions, ki je nastala v sodelovanju z italijansko koreografinjo Rebecco Murgi. Rebecco Murgi slovensko občinstvo pozna iz predstav Mateje Bučar Room and Road pa tudi kot ustvarjalno sodelovko Emila Hrvatina iz predstave COLECT-IF. V preteklem času je veliko sodelovala tudi z Iztokom Kovačem in vsem poznano skupino ENKNAP.
>>Ariana Ferfila, komentarji
 Od 28.6. v galeriji Equrna razstavljata Jelka Flis in Marjan Gumilar. Za oba velja, da sta se rodila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Hkrati je za oba značilno, da ju zanima abstraktno slikarstvo, raziskovanje določenih vzorcev in cikličen pogled na življenje in umetnost, kar je razvidno iz pričujoče razstave, v kateri Marjan Gumilar nadaljuje raziskovanje anatomije očesa oz. kroga, Flisarjeva pa raziskuje vpetost spirale v zamaknjeni kvadrat.
>>Miša G, komentarji
V spodnjih prostorih Moderne galerije je od 30. 6. postavljena fotografska razstava Leona Dolinška. Razstavljene so črnobele fotografije iz obdobja od 1959 do 1986. Na njih so predstavljeni utrinki iz vsakdanjega življenja Ljubljančanov v sedemdesetih letih, utrinki iz gledaliških razstav, filmov in slikarskih ateljejev. Umetnik, ki ga je po eni strani zanimal banalni vsakdanji svet po drugi pa umetniški krogi, je s svojimi fotografijami, ki jih je med drugim objavljal v reviji Delo in Tovariš, prispeval veliko k slovenski fotografiji. >>Miša G, komentarji
 Razstava dvoumnega naslova Čisto umazano, ki je do 22. julija na ogled v galeriji ŠKUC, vstopa v eno izmed pomembnih delov življenja posameznika in družbe – področje osebne higiene. Odločitev kustosov - tečajnikov Sveta umetnosti, da osnovno izhodišče pustijo odprto in vanj vključijo možnost apliciranja temeljnih kulturnih, družbenih in političnih vprašanj, je pogojevala strukturo razstave. Ta je konglomerat različnih tematizacij pojma higiena in binarnih relacij med pojmoma čistoča ter umazanija.
>>komentarji
Fotografska razstava Antonia Živkoviča z naslovom Dimniki že od 28.6. krasi stene galerije Photon. Pričujoči črnobeli fotografski ciklus, ki prikazuje zapuščene tovarne, predstavlja nekakšno nadaljevanje ciklusa Črna dolina, v katerem je Živkovič poslikal zapuščene rudnike. Tokrat je z ročno izdelanimi fotografijami s pomočjo različnih filtrov in t.i. mask dosegel različne stopnje osvetljevanja in s tem dodal nekoliko poetično dimenzijo prikazovanja industrijskih kompleksov. >>Miša G, komentarji
  Mircea Cărtărescu, pesnik, pisatelj, esejist in teoretik romunskega postmodernizma z romanom Nostalgija prvič vstopa v slovenski literarni prostor. Roman, ki je prvič izšel že leta 1989, vendar zaradi cenzure v skrajšani obliki, je svojo neokrnjeno izdajo z naslovom Nostalgija končno dočakal leta 1993 in požel takojšen mednarodni uspeh. Pred kratkim pa je Cărtărescujev roman, ki ga že uvrščajo med romunska klasična literarna dela izšel tudi v slovenskem prevodu.
>>kristinas, komentarji
 Pisatelj, pesnik in prevajalec Kajetan Kovič je nam, večnim otrokom, bolje poznan kot avtor Mačka Murija. V pisani besedi se je prvič predstavil bralcem v zbirki Pesmi štirih, leta 1953, s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Pripadnik medvojne generacije, avtor obširnega opusa in dobitnik mnogih odlikovanj za literarne in kulturne dosežke je v svoji zadnji knjigi, v vlogi jutranjega sprehajalca, naredil sprehod po svoji dosedanji življenjski poti in si na njenih mejnikih skušal zapisati svojo malo avtobiografijo.
>>Igor Bijuklič, komentarji
od 1.-9. julija 2005 poteka na Češkem v Karlovyh Varyh 40. mednarodni filmski festival.
glej: http://www.iffkv.cz/?lang=en
>>SanaBi, komentarji
Le redki so še tisti, ki zmorejo slediti hitrosti, s katero Tomaž Šalamun polni knjižne police s svojimi zbirkami. Šalamun sam je že ničkolikokrat sam ponovil, da je s svojo pisavo zasitil slovenski trg, vendar pa se ta ne brani njegovih novih pesmi. Tokrat jih trdo vezane ponuja za nekaj manj kot 4.000 tolarjev. Nova knjižica poezij Tomaža Šalamuna, je luč sveta ugledala pri Beletrini. Svežo od tiskarskega črnila jo je hitro pregrizla bralka. Najprej se je zastrmela v spremno besedico Jakuba Winiarskega. >>vizualka, komentarji
 Po dveh letih so v Benetkah že otvorili bienale lepih umetnosti, ki praznuje svoj 110. rojstni dan. Ob obisku se tokrat za razliko od prejšnjega nismo kopali v lastnem znoju, ampak smo vdihavali vonjave sveže naprintanih panojev, ki so se mešale z pravkar zmleto kavo stalnega sponzorja Illy. Tokratna Arterija na jedilniku nudi hrustljavo zapečene dobrote, ki so se nam ponujale med beneškimi kanali. >>vizualka, komentarji
 Magdaléna Platzová, češka pisateljica mlajše generacije in hčerka znane pisateljice Ede Kriseove, si je na prelomu devetdesetih, takoj po maturi, začela krojiti zanimivo preteklost. Najprej je bolj študijsko obiskala nekaj delčkov sveta. Študirala je v Washingtonu in prepotovala ZDA, eno leto je preživela kot štipendistka v Angliji, v šoli, ki jo je ustanovil indijski filozof Krishnamurti. S skupino učiteljev in študentov je prečesala Indijo. >>majak, komentarji
Tja, kjer so včasih sem ter tja brzele polne bale tobaka, se je v poletnih mesecih naselila sodobna umetnost. Jubilejni 26. grafični bienale, ki letos praznuje abrahama, je z vsem potrebnim pompom prejšnji četrtek praznoval svojo vselitev v prostore ljubljanske Tobačne tovarne. In vendar se lahko v Mednarodnem grafičnem centru pohvalijo, da gre za prireditev, ki se odvija na več lokacijah. Spremljevalne razstave bienala: Raymond Pettibon, Najlepše grafike in Prva linija, nadebudne ljubitelje vizualij že čakajo v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Po tobačni in MGLC-ju se boste lahko pasli vse do 2. oktobra, vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 20. ure. >>vizualka, komentarji
V petek, 24. junija, se je v Galeriji Škuc zgodila otvoritev sklepne razstave tečaja za kustuse sodobne umetnosti. O tečaju, ki ga v okviru Šole za sodobno umetnost že osmo leto zapored organizira SCCA, Zavod za sodobno umetnost, ter o sami pripravi in izpeljavi razstave smo govorili z Miho Colnerjem, enim izmed sedmih letošnjih udeležencev tečaja.
Naslov letošnje razstave je Čisto umazano. Naslov namiguje na dvoumnosti in paradokse, ki jih zbuja izhodiščna tema – osebna higiena. Odgovorili smo na vprašanja o izboru, konceptu in finančni plati razstave. Čeprav kustosi razstave pravijo, da so razstavo v veliki meri pripravili samoiniciativno, da zanjo niso prejeli izdatnih institucionalnih finančnih sredstev ter da je v veliki meri šlo za na entuziazmu temelječ projekt, pa se z njimi vsi ne strinjajo. Na razstavi sta se oglasila kontroverzni ruski umetnik Aleksander Brenner ter Barbara Schulz in izvedla protestno direktno akcijo. Akcijo je opisala in interpretirala udeleženka tečaja, Ida Hiršenfelder.
Razstavo si je ogledala in s kustosi govorila Helen.
>>helen, komentarji
Med 24. in 26. junijem je v Ljubljani gostoval menarodni projekt Gesta v evropskem kulturnem izročilu. Enoletni projekt bo do septembra povezoval umetnike, teoretike in kulturne ustanove iz Firenc, Procide, Barcelone, Aten, Cardiffa, Gradca in Ljubljane. Njegov namen je preučiti možnosti vzpostavljanja identitete v sodobni medkulturni Evropi. V takšni zastavitvi se je za ključno izkazala komunikacija. Snovalci projekta so zato v središe postavili proces prevajanja naravne geste v različne kulturne prakse. Ples, vizualna umetnost, gledališče, film in drugi neverbalni jeziki so obravnavani kot kompleksne geste. Kot take pa te dejavnosti omogočajo iskanje dialoga in identitete v razmerah medkulturnosti. >>jernejh, komentarji
  Raymond Pettibon je oblikoval mnoge naslovnice albumov ameriške scene osemdesetih let. Stopili bomo v svet njegovih ilustracij in besedil, ob legendarni glasbi: Black Flag, Minuteman, Foo Fighters ... >>vizualka, komentarji
 V oddaji smo predstavili tri odmevne dogodke likovne scene v začetku meseca junija. Saša Bučan je obiskala razstavišče Mestna galerija, kjer je na ogled kratek pregled sodobne italijanske umetnosti, ki je nastal pod taktirko milanskega profesorja in kustosa Claudia Cerrittellija. Čeprav izbrani avtorji izhajajo iz različnih generacij pa jih družita predvsem konstruktivistična naravnanost na eni strani in raziskovanje narave na drugi. Do 19. maja je bila v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani v okviru Festivala pomladi , na ogled zanimiva razstava Kitajskega političnega plakata, ki je obvladoval vizualno kulturo Ljudske republike Kitajske od njenega začetka leta 1949 pa vse tja do konca kulturne revolucije leta 1979. Razstavo si je ogledala Sara Jassim. V četrtek 26.maja smo se premetavali iz enega na drugo prizorišče kot po tekočem traku. Po podelitvi nagrad Essl mladim obetavnim umetnikom v Moderni galeriji, se je v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost SCCA ob izjemno skopem obisku zgodil projekt in predavanje znanega video umetnika, začetnika video umetnosti na Slovenskem in med drugim tudi člana skupine Borghesia, Nevena Korde. Multimedijskega predavanja se je udeležila in o njem poročala, Saša Bučan
>>sasab, komentarji
Kaj je cianotipija? Morda se stvar na prvo uho sliši nekoliko nenavadno in zapleteno, a malce podrobnejši razmislek hitro pripelje do nekaterih dokaj enostavnih ugotovitev. >>pavelk, komentarji
Tokrat se Sektor Ž loteva vroče teme - pornografije.
Povod je izid knjige Pornomanifest francoske spolne
delavke Ovidie. Zakaj so nekatere feministke proti
pornografiji in druge navdušene zagovornice te
industrije, ali pornografija zatira ali osvobaja?
Na to vprašanje bo Sektor Ž iskal odgovore
skupaj z gostjo Renato Šribar.
>>Katja, komentarji
Lesbos nosi ime ena izmed zadnjih objavljenih pesniških zbirk, ki jih je na luč spravil skoraj že starosta med slovenskimi ustvarjalci, Ivo Svetina. Pesnik, dramatik in pisatelj, ki je svojo defloracijo doživel v drugi polovici 60-ih, se je do danes uveljavil kot ena osrednjih figur na slovenskem prostoru umetniškega ustvarjanja in delovanja. Nekaj le pove, da je v daljnem letu 68, v katerem se je zgodilo »poletje ljubezni«, bil proti Svetini sprožen kazenski postopek. Obtožnico si je namreč nakopal z objavo pesmi »Slovenska apokalipsa« v študentski Tribuni, ki je velik oblak moralističnega prahu vzdignila ravno zaradi erosa, ki ga je tanatosu partizanskih pesniških svetinj dodal takratni mladenič Ivo. >>Igor Bijuklič, komentarji
 Tokratna Arterija je obiskala razstave treh ikon umetnosti 20. stoletja. Sara je v Bežigrajski galeriji občudovala nova dela Tuga Šušnika. Saša se je pustila voditi op-artu Bridget Riley v Mestni galeriji, Petja pa sem poskušala prebaviti velikansko množico projektov, ki so jih v Moderni galeriji postavili po navodilih in načrtih Petra Weibla. >>vizualka, komentarji
|
| Najbolj brano |
