Današnje Kosilo je namenjeno vrhunskemu literarnemu dosežku, knjigi ’Plesalec’ Columa McCanna, ki je v Sloveniji izšla pri založbi Sanje. Navdih za knjigo je avtor našel v življenju Rudolfa Nurejeva, enega najslavnejših baletnih plesalcev vseh časov. Zanimivost knjige je v tem, da avtor biografijo Nurejeva uporabi le kot okostje zgodbe, medtem ko je vse ostalo literarna fikcija.
Nebojša I, komentarji
V prostorih ministrstva za kulturo se je v ponedeljek, 15. januarja, na svoji prvi seji sestala skupina izvedencev za oblikovanje novega Nacionalnega programa za kulturo, ki naj bi začel veljati v prihodnjem štiriletnem obdobju 2008-2011. Skupino sestavljajo ugledna imena slovenskih kulturnih ustvarjalcev in raziskovalcev. 
Film Čista režiserja Olivierja Assayas-ija je doživel premiero 4. januarja in takoj po novem letu privabil v Kinodvor številne radovedne obiskovalce. Glavna igralka Maggie Cheung, ki je pred tem nastopala v številnih azijskih filmih, je na lanskem festivalu v Cannesu dobila nagrado za najboljšo igralko, film pa je prejel tudi nagrado za tehnične dosežke. Režiser je okoli sebe zbral mednarodno filmsko zasedbo, v kateri najbolj izstopata karizmatična Nick Nolte in Beatrice Dalle, ter povabil k sodelovanju številne znane glasbenike kot so Tricky, Brian Eno in David Roback iz glasbene skupine Mazzy Star. 
Nove pisarije te vabijo k ustvarjanju osebne revolucionarne teorije. Poslušal boš prevod knjižice, ki jo je neznani avtor napisal kot letak v šestdesetih letih. Pred tabo se bo zakotalil situacionistični tekst, ki problematizira vsakdanje življenje, procese proizvodnje, ideologije, politične dogme in ponuja odgovore na nekatera ključna vprašanja v današnji slovenski družbi, ki se duši pod sponami konzervativnosti, prikritega rasizma, poneumljajočega kapitalizma in vsesplošne odtujenosti.
»Vendar se dan izteče. Rjava voda v kanalu se sprevrne v črno in morda ta prehod barve spremeni Davidove namene. Namene izgubljenega Davida, ki je dolgo premišljeval, da bi se vrgel vanjo. Vendar.... S kamionom ali brez? In vprašanje skriva tudi podvprašanje: s konjem ali brez? S konjem, imenovanim Hope, kot Bob Hope, kot Elmo Hope, nepoznani jazz pianist, Hope kot upanje, toda kakšno upanje? David ustavi motor in stopi iz kabine. Vonj po vodi mu vdre v nozdrvi, je sladek, nekoliko težak.«
Odkar Mel Gibson obdeluje zgodovino z objektivom, se je morda ravno ob zadnjem filmu v ozračju nabralo največ nestrpnega pričakovanja. Od verskega do antropološkega snuffa je njegova popularnost samo še narasla. Formula te alter hollywoodske scene je navidez preprosta, v produkcijskem jeziku se ji reče edutainment, izobraževanje skozi zabavo. Ko je Kristusov pasijon prišel v naše kraje, je namreč verouk potekal v kinodvorani, biblijsko besedo je nadomestila avtentična in impresivna slika.
Gramofonske plošče so se z revolucionarnim posegom v glasbeno industrijo zapisale na vidno mesto v zgodovini glasbe. Z zvočnim zapisom so odigrale ključno vlogo v procesu glasbene popularizacije, s specifiko snemalnih tehnik radikalno posegle v glasbeno kompozicijo in z enostavno dostopnostjo definicijo glasbe osvobodile elitističnih okvirjev. Vplivale pa niso le na področje glasbenega ustvarjanja, temveč tudi na polje vizualne umetnosti. 
Eno izmed bolj zanimivih beograjskih gledališč je ’Zvezdara Teatar’. Zanimiva predstava, ki sem jo videl na odru tega gledališča je vsekakor predstava „Hitrost teme“ v izvirniku „The speed of darkness“. Ta je bila pravo odkritje. Predvsem v smislu samega dramskega teksta, avtorja Stojana Steva Tešića. 
Na vrhu nič novega, bi lahko rekli ob pogledu na lestvico pri nas največkrat izposojenih knjig v letu 2006. Še vedno je tam vztrajala Da Vincijeva šifra. Zanimanje za komercialno uspešnico Dana Browna je lani še podžgal film, posnet po romanu. Brown je bil tudi sicer najbolj bran avtor v Sloveniji. Med slovenskimi avtorji se na splošno bolje držijo tisti, katerih del se drži šolska patina. Čast na lestvici rešuje izbor novel Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, sledi pa mu Desa Muck kot edina še živeča domača pisateljica, katere delu se je uspelo prebiti med 50 največkrat izposojenih knjig v knjižnicah, vključenih v sistem Cobiss. 
Kaj dojemamo kot gnusno, ogabno, ostudno in odvratno? Pri katerih pojavih nas obide zona, oblije kurja polt, spreleti srh ali pa se nam obrne želodec in nam gre na bruhanje? Kaj vse se nam upre, priskuti in »zagravža«? V tokratni Teoremi bomo govorili o pojavu gnusa, edinemu človeškemu čustvu, ki je tako zelo povezan s telesom in hkrati tako odvisen od kulturnih norm. Prepustite se gnusnim zadevam in prisluhnite v torek ob polnoči!
Pri Celjski Mohorjevi družbi so v komaj preteklem letu pripravili natis ene izmed povesti Hermanna Hesseja - Potovanje v Jutrovo deželo (Die Morgenlandfahrt) iz leta 1932. Gre za pripoved, moderno pravljico, ki jo je Hesse napisal relativno pozno in je predhodnica, uverturna napoved romana - Igra steklenih biserov, ki so ga mnogi kritiki dolgo šteli za vrhunec Hessejevega ustvarjanja. S posodobljenim prevodom Jožeta Udoviča se je tako obeležilo polnih 60 let, kar je Hesseju bil dodeljen naziv Nobelovega nagrajenca. Podeljena prestižna nagrada je takrat zaznamovala celoto njegovega obsežnega literarnega opusa kot tudi pacifistično prizadevanje, ki ga je gojil in za njim trdno stal v času razmaha vojskovanja ter nacionalsocializma. 
Če ga kulturniki še kar veselo-decembrsko biksajo, glede na to, da nam je na razpolago bore malo novic, pa ga nedvomno niso biksali v daljnem Egiptu. V Kairu je namreč potekal mednarodni Bienale, ki velja za najpomembnejšega v arabskem svetu in zelo pomembnega za kulturni dialog med Islamskim svetom in Zahodom. Na letošnjem, desetem, so se prvič predstavili tudi slovenski umetniki in umetnice – Cvetka Hojnik, Teo Spiller ter skupina »Trie«, ki jo sestavljajo Metod Blejec, Staš Kleindienst in Sebastijan Leban. 
Film Nesmrten je nastal pred dvema letoma v koprodukciji Francije, Italije in Velike Britanije. Je čudovita mitološka odisejada, v kateri se družijo bogovi in ljudje, animirane figure in živi igralci. Film s svojo retro-futuristično scenografijo, kostumografijo in tematiko spominja na Metropolis, Peti element in Iztrebljevalca, le da je v svojem pripovedovanju veliko bolj poetičen in mitološki. Poleg igralcev nastopajo animirani liki egipčanskih bogov, med katerimi prevladuje sokoljeglavi Horus, bog sonca in otrok nove dobe. 
Kdo bi si mislil, da se knjiga Spisi o seksualnosti, pod katero je podpisan sam izumitelj seksualnosti kot diskutabilne ideje, Sigmund Freud, konča na strani 158! Seveda ne gre za neko zbirko pavšalnih paberkovanj, ki bi jih med trde platatnice zvezal Freud sam, gre za izdajo Društva za teoretsko psihoanalizo. Izdajo v več smislih besede. 
V nekem intervjuju je Umberto Eco – romanopisec, ki o sebi raje razmišlja kot o profesorju semiotike - potarnal, da ne razume pisateljev, ki vsako leto napišejo nov roman. Sam skuša proces pisanja raztegniti kar najbolj, saj kakor pravi, ni nič lepšega kakor dolgo vrsto let preživeti s svojo zgodbo. Eco je gotovo užival, ko se je ob pisanju knjige Skrivnostni plamen kraljice Loane potapljal v čase svojega odraščanja, za bralca pa tega ne moremo trditi.
V petek je bila Stara elektrarna prizorišče dveh predstav, in sicer Zadnje egoistične predstave Mareta Bulca in (S)pozabe kaprice Irene Tomažin. Odvijali sta se v sklopu Maskinega dogodka Po vračanju? , ki je obeležil več letošnjih produkcij, katerim je skupno črpanje iz preteklosti. Starejše gledališke predstave so si umetniki podvrgli lastnim ustvarjalnim vzgibom in tako na specifičen način predelave obudili pretečen material ter ga vzpostavili v luči modernejše realnosti. Tako se je imela ponoviti tudi odmevna letošnja predstava, rekonstrukcija udarnega projekta Pupilija papa Pupilo Pa Pupilčki, ki je burila duhove leta 1969.