Dušan Sterle ima za seboj številne razstave, v katerih prevladuje podoba človeka. Tokrat pa z razstavo Sledi pušča na slikah odtise oblačil in pohištva v galeriji Peroz na Duplici. Slike, ki so nastale v kratkem obdobju nekaj tednov, zaznamuje mešana tehnika s posebnimi vizualnimi in površinskimi efekti. Razstava je doživela otvoritev že 19. aprila in z več kot štiridesetimi slikami popestrila stene nekdanje tovarne Stol.
>>Miša G, komentarji
Tokrat skozi eter ne nameravamo drseti povsem teoretsko, ampak bomo erotiko v filmu tipali skozi literarni omnibus sedmih zgodb. Ob filme, ki sta jih morda oba videla, verjetno vsaj slišala o njih, postavljamo zgodbe o erotiki in filmu. Erotiko tipamo malo subtilno, malo oprijemljivo in ne vedno politično korektno. Skozi zgodbe želimo drsenje kamere po povrhnjici gole kože postaviti v polje vsaj rahlo kritičnega pogleda, ne golo fasciniranega. Ne ugašajta luči, ne pokrivajta se z odejo čez glavo – zardevanje vseeno ni potrebno. 
V četrtek 24. maja zvečer smo v soparno vroči galeriji Kapelica na Kersnikovi z velikim pričakovanjem dočakali performans tandema Eclipse (beri eklips). Zbrala se je pestra množica ljubiteljev umetnosti in por 
- v Izoli že prva gostja Kino Otoka - argentinska igralka Ines Efron
Zadnji film mehiškega režiserja Guillerma del Tora je predvidoma požel uspeh tudi v meki filmske industrije, v Hollywoodu. Kot outsider je namreč prejel 3 oskarje, nominiran je bil še za tri, verjetno pa bi si zaslužil še kakšnega - skorajda nujno za mojstrsko montažo. Nič nenavadnega, da je film bil široko sprejet in aplaudiran ravno tam, saj se je del Toro ukvarjal z idealno temo današnjega časa in tamkajšnjega okolja, s totalitarizmom. Prava tema pa vedno pravo mesto najde in obratno, na Hollywoodskem festivalu se je odvilo ravno slednje. 
TITO, Izbrani diagrami hrepenenja – uprizoritev ostro provokativnih političnih nabojev bivše Jugoslavije je bila premierno odigrana 31. marca 2007 v Bitoli in je povzročila odmeven škandal, ko je zaradi nje s svoje pozicije odstopil makedonski kulturni minister Bekiri. Vsebinsko in zvočno viharen »spektakel«, realizirana ideja treh režiserjev, se je v liniji gostovanj minuli teden predstavil italijanskemu občinstvu na festivalu Fabbrica Europa v Firencah. Tito je nastal v sodelovanju več koproducentov, med drugim festivala Ex Ponto, zato si bo predstavo mogoče v mesecu septembru ogledati tudi v naših Križankah. 
,
,
,
,
e – priprošnjam oz. molitvam ter zagovorom. Medtem ko smo v oddaji pred časom že predstavljali zdravilske magične uroke in zagovore bomo tokrat izkoristili aktualni medijski diskurz o podnebnih spremembah in pokukali v področje tradicionalnega vremenoslovja ali etnometeorologije. V pričakovanju katastrofalnih vremenskih ujm bomo predstavili ljudski priprošnji zoper sušo in hudo uro. 
V majski oddaji Sektor Ž, vam ponujamo v posluh pogovor s Katarino Šetinc o 
Prejšnji teden se je v Plesnem teatru premierno odvila predstava Tartuffe ali Vsiljivec, plod delovanja mlade gledališke skupine Teatroza pod okriljem Kuda Hupa. Režisersko taktirko je v roke vzel Sekumady Condé, ki se je postavil tudi v vlogo Tartuffa samega, okoli sebe pa zbral osem mladih igralcev, potencialnih gledališčnih upov, ki v tovrstnih predstavah lahko začnejo kaliti svojo morebitno umetniško kariero.
Jakopičeva galerija ponovno po letu in pol izostanka odpira svoja prenovljena vrata. Kot prva je Fundacija Brumen v njej organizirala pregledno razstavo tako rekoč najboljših tipografskih rešitev po izboru strokovne žirije slavnega Type directors Cluba iz New Yorka za leto 2006. Čeprav bodo v tej instituciji z mednrodnim slovesom in svetovnim prestižem sredi julija razglasili že nove zmagovalce za leto 2007, je več kot spodbudno, da nam za ogled tipografskih mojstrovin ni treba več kot za vogal Slovenske ceste. 
Maskin Seminar sodobnih scenskih umetnosti je prejšnji teden zaključilo poslednje javno predavanje Ramsaya Burta. Slednji predava Zgodovino plesa na Univerzi v Montfortu. Izdal je zajetno število publikacij, ki pokrivajo problematiko plesnega gibanja in telesa, skupaj s Susan Foster pa je tudi ustanovitelj ter urednik revije Discourses in Dance. 
Verjetno najpopularnejši jezik vseh časov, angleški jezik, ima veliko govorcev. Zaradi tega dejstva so se po svetu razvile različne variante, ki veljajo za uradne jezike. Vsebujejo delček svojstvenega besedišča, slovnice in značilne izgovorjave. V oddaji bomo spoznali najbolj poglavitne izrazne oblike angleščine kot jo uporabljajo naravni govorci v Veliki Britaniji, na Škotskem, v ZDA, južni Afriki, Indiji in Avstraliji. Vse to bo obogateno s humorjem indijskega Kanadčana Petra Russela, entuziazmom Avstralca Steva Irwina, a hkrati bo ob tem možno prevpraševanje mej jezika, ki ima tudi moč pranja možganov. Z angleškimi jezikovnimi substancami vas bo zadeval Attila Szabo. 
V današnjih kulturnih novičkah zgolj o nagradah. Kratka radijska igra Matjaža Jarca in Franca Križnarja Staranje kot zorenje motiva je na mednarodnem radijskem festivalu Medij za življenje, ki je te dni potekal v Iranu, dobila prvo nagrado. Gre za muzikološko - zgodovinsko igro, ki predstavlja prehod preprostega glasbenega motiva štajerskega pastirja z vmesnimi fazami v končno Odo radosti. 
Nad Kinodvor se te dni zgrinja filmska noč. Po premieri na lanskoletnem Festivalu slovenskega filma je redni kinematografski program okupiral celovečerec En Natt / Noč, poetični filmski prvenec slovenskega režiserja Mihe Knifica. Kljub podalpskemu lastništvu režiserske taktirke in pretežno slovenski tehnični ekipi ostaja etiketa Made In Slovenia upravičeno vprašljiva. Prilaščanje slovenski kinematografiji spodbija skandinavska koprodukcija, nordijska lingvistična identiteta filma in švedski igralski trio. 
»No, kakšna je torej resnica o tem zemljišču samomorilcev, je vprašal g. José, Da na tem mestu ni vse tako, kot se zdi, To je pokopališče, mestno pokopališče, To je labirint, Labirinti se lahko vidijo od zunaj, Ne vsi, ta spada med nevidne, Ne razumem, Na primer, oseba, ki je tu pokopana, je rekel pastir in tolkel s koncem palice po kupu zemlje, ni tista, za katero mislite, da je, Nenadoma se je zemlja pod nogami g. Joséja začela vrteti, poslednja figura na plošči, njegova edina gotovost, naposled najdena neznana ženska, je ponovno izginila, Hočete reči, da je ta številka napačna, je vrašal, trepetajoč, Številka je številka, številka se nikdar ne moti, je odgovoril pastir, če bi to premaknili tja in jo prestavili na drug kraj, četudi na konec sveta, bi bila še vedno ista številka, Ne razumem, Boste že razumeli, Prosim vas, v moji glavi je zmešnjava, Nobeno od teles, ki so tu pokopana, ne pripada imenu na nagrobni plošči, Ne verjamem, Res je, vam pravim, Ampak številke, Vse so zamenjane ...« 
Esad Babačič je bil gost Trnovskih tercetov 2007. Danes bomo poslušali del nastopa v dvorani KUD-a France Prešeren v Ljubljani, kjer je pesnik Esad Babačič bral svoje pesmi 7. februarja na prvem tercetu ljubljanskega pesniškega festivala.
Koryu Nishikawa, ki neumorno po svetu gostuje že 15 let, se je te dni ustavil tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana in s predstavo Japonske lutke slovenskemu občinstvu na zelo priljuden način približal tradicionalno japonsko lutkovno kulturo. Nishikawa je razvil vrsto gledališča, imenovano kuruma ningyo, ki izvira iz starodavne tehnike bunraku. Njegovo precizno, notranje mirno, malodane kontemplativno animatorstvo vzbuja nenavadno začudenje nam nepoznanega lutkovnega pristopa, res dosledno sledenje dogajanja pa zahteva z močno koncentracijo podkovanega gledalca. 
