|
Kot Literaturina pesniška debitantka se je Barbara Pogačnik predstavila na literarnem večeru v torek, 20. marca 2007, v klubu Gromka na Matelkovi. Večer je bil naslovljen po njenem verzu - Voda zastaja - in Literatura teče dalje!
Prisluhnimo odlomku!
(Na sliki Barbara Pogačnik in Tone Škrjanec.)
>>petrak, komentarji
 Film, ki je bil pred tremi leti predvajan na ljubljanskem Festivalu lezbičnega in gejevskega filma, je zanimiva drama o življenju transeksualcev, njihovem prostituiranju in medosebnih odnosih. Francoski režiser Sebastien Lifshitz je že v svojih prejšnjih filmih prikazoval življenje ljudi z družbenega roba in za Wild side prejel nagrado Teddy na berlinskem filmskem festivalu.
>>Miša G, komentarji
 Iz Izole se v živo javlja Maja Krajnc. Na kratko bo predstavila dogajanje na včeraj začetem se festivalu. Na telefonu pa se ji bo pridružil priznani britanki filmski kritik Neil Young.
>>Maja Krajnc, komentarji
 V zadnji oddaji iz naslova »Lara lingua - Bosna in Hercegovina se predstavi« vam prinašamo intervju z Damirjem Avdićem popularnim Grahom, nepopravljivim rokerjem iz Tuzle. Tisti bolj zvesti publiki radia študent Damirja ni potrebno posebej predstavljati, bivši frontman skupine Rupa u zidu, skupina ki je najbolj glasno opozarjala nase sredi devetdesetih let v času vojne. Danes Damir nastopa kot solist, pogosto pod vzdevkom Bosanski psiho. V intervju, ki smo ga posneli v času prvomajskih praznikov v Damirjevi domači Tuzli, lahko izveste nekaj več o njemu in o njegovi glasbeni poti, nekaj pa tudi na sploh o glasbeni sceni in družbenem vzdušju v Bosni in Hercegovini.
>>Admir, komentarji
 Sredi maja v Beograd začne vdirati neznosna vročina. Ohladi se šele zvečer, ko ulice po celodnevnem segrevanju postanejo nekoliko znosnejše. Že več let zapored spomladi poteka po beograjskih muzejih dan, ko so vsi muzeji odprti pozno v noč. Letos se je to zgodilo devetnajstega maja. Noč muzejev je vzporedno potekala v Beogradu in še v štiridesetih drugih evropskih muzejih. Tudi zato, ker je od prejšnjega oktobra beograjska noč muzejev priključena evropski noči muzejev, ki jo med drugim podpira tudi Svet Evrope.
>>nina_sl, komentarji
 Antea Arizanović je svojo umetniško pot začela v Ljubljani na visoki šoli za risanje in slikanje, nadaljevala pa v Beogradu, kjer je leta 2006 magistrirala iz slikarstva na fakulteti za likovno umetnost. Poleg Ljubljane in Beograda je bila Arizanovićeva že nekaj let povezana še z enim mestom. Po magisteriju v Beogradu je dobila možnost daljšega bivanja v Parizu, v umetniški rezidenci »Cite International des Arts«, kjer je ustvarila dela, ki jih zdaj predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija. Razstava bo odprta do nedelje. »Le cri,pardon,krik« je nastala in se odprla v okviru letošnje Francosko Slovenske Pomladi, ki traja od desetega maja do enajstega junija. V sodelovanju s francoskim institutom Charles Nodier in mesta Ljubljane je nastal pester program, ki bo v enem mesecu ponudil obiskovalcem dogodke s francoskimi elementi na različnih ljubljanskih prizoriščih.
>>nina_sl, komentarji
Govorili bomo o bosansko-hercegovski alternativni glasbeni sceni, oziroma nekoliko manj bomo govorili, več prostora pa bomo dali sami glasbi, ki se bo zagotovo znala v najboljši luči predstaviti kar sama. >>Admir, komentarji
Dušan Sterle ima za seboj številne razstave, v katerih prevladuje podoba človeka. Tokrat pa z razstavo Sledi pušča na slikah odtise oblačil in pohištva v galeriji Peroz na Duplici. Slike, ki so nastale v kratkem obdobju nekaj tednov, zaznamuje mešana tehnika s posebnimi vizualnimi in površinskimi efekti. Razstava je doživela otvoritev že 19. aprila in z več kot štiridesetimi slikami popestrila stene nekdanje tovarne Stol. >>Miša G, komentarji
 Govorili bomo o bosansko-hercegovski kulturi. Prisluhnite in izvedite kaj so odlike te kulture gledano v širšem smislu, in kdo so reprezentativni ustvarjalci iz okrilja bosansko-hercegovske kulture na področju književnosti in filma?
>>Admir, komentarji
 Tokrat skozi eter ne nameravamo drseti povsem teoretsko, ampak bomo erotiko v filmu tipali skozi literarni omnibus sedmih zgodb. Ob filme, ki sta jih morda oba videla, verjetno vsaj slišala o njih, postavljamo zgodbe o erotiki in filmu. Erotiko tipamo malo subtilno, malo oprijemljivo in ne vedno politično korektno. Skozi zgodbe želimo drsenje kamere po povrhnjici gole kože postaviti v polje vsaj rahlo kritičnega pogleda, ne golo fasciniranega. Ne ugašajta luči, ne pokrivajta se z odejo čez glavo – zardevanje vseeno ni potrebno.
>>taja topol, komentarji
 V četrtek 24. maja zvečer smo v soparno vroči galeriji Kapelica na Kersnikovi z velikim pričakovanjem dočakali performans tandema Eclipse (beri eklips). Zbrala se je pestra množica ljubiteljev umetnosti in por >>
IdaH, komentarji
 - v Izoli že prva gostja Kino Otoka - argentinska igralka Ines Efron
- nagrada skupine OHO Luizi Margan in Mihi Preskerju - za Video zbirko UGM odkupili film Davida Grassija >>JasminaJ, komentarji
 Zadnji film mehiškega režiserja Guillerma del Tora je predvidoma požel uspeh tudi v meki filmske industrije, v Hollywoodu. Kot outsider je namreč prejel 3 oskarje, nominiran je bil še za tri, verjetno pa bi si zaslužil še kakšnega - skorajda nujno za mojstrsko montažo. Nič nenavadnega, da je film bil široko sprejet in aplaudiran ravno tam, saj se je del Toro ukvarjal z idealno temo današnjega časa in tamkajšnjega okolja, s totalitarizmom. Prava tema pa vedno pravo mesto najde in obratno, na Hollywoodskem festivalu se je odvilo ravno slednje.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 TITO, Izbrani diagrami hrepenenja – uprizoritev ostro provokativnih političnih nabojev bivše Jugoslavije je bila premierno odigrana 31. marca 2007 v Bitoli in je povzročila odmeven škandal, ko je zaradi nje s svoje pozicije odstopil makedonski kulturni minister Bekiri. Vsebinsko in zvočno viharen »spektakel«, realizirana ideja treh režiserjev, se je v liniji gostovanj minuli teden predstavil italijanskemu občinstvu na festivalu Fabbrica Europa v Firencah. Tito je nastal v sodelovanju več koproducentov, med drugim festivala Ex Ponto, zato si bo predstavo mogoče v mesecu septembru ogledati tudi v naših Križankah.
>>Zala Dobovšek, komentarji
~Spoštovani~  , , , ,
Tokrat smo pripravili oddajo o ideji renesanse. Ob 20.00 je na vrsti sprehod skozi misli Marsilia Ficina, Pica della Mirandole, Erazma Rotterdamskega in Thomasa Mora, nakar po polnoči sledi še crescendo o Giordanu Brunu. Se slišimo ob lepih mislih... >>Peter Karba, komentarji
V današnji oddaji nam bo pesnica Barbara Pogačnik postregla z izborom pesmi. Nekaj zrn je postregla nekega torka v Gromki na večeru Voda zastaja – in Literatura teče dalje!
Prvenec Poplave pa bo v začetku poletja izšel pri Mladinski knjigi v Ljubljani.
Prisluhnimo odlomku!
(Barbaro Pogačnik je v objektiv ujel poljski pesnik Tobiasz Melanowski.) >>petrak, komentarji
Čeprav ljudsko pravljičarstvo ostaja osrednje področje oddaje Divja jaga se bomo tudi v njej tudi danes oddaji posvetili obrobni tradiciji ljudske govorne kultur e – priprošnjam oz. molitvam ter zagovorom. Medtem ko smo v oddaji pred časom že predstavljali zdravilske magične uroke in zagovore bomo tokrat izkoristili aktualni medijski diskurz o podnebnih spremembah in pokukali v področje tradicionalnega vremenoslovja ali etnometeorologije. V pričakovanju katastrofalnih vremenskih ujm bomo predstavili ljudski priprošnji zoper sušo in hudo uro. >>Peter, komentarji
Poslušali bomo Barbaro Pogačnik. Svoje pesmi je prebrala 20. marca 2007 v klubu Gromka na Metelkovi na večeru Voda zastaja ... in Literatura teče dalje! Te dni, torej v začetku poletja 2007, bo založba Mladinska knjiga na knjižne police postavila pesniški prvenec Barbare Pogačnik z naslovom Poplave.
>>petrak, komentarji
 V majski oddaji Sektor Ž, vam ponujamo v posluh pogovor s Katarino Šetinc o
knjigi "Demokracija je ženskega spola - Feministične vaje v slogu".
Publikacija je pred kratkim izšla pri reviji Delta.
Predstavili pa bomo tudi vpliv univerzalnega temeljnega dohodka (UTD)
na življenje žensk. UTD je ideja, ki že nekaj desetletij buri duhove
(sicer je pa ideja, podobna tej, bila prvič predstavljena že leta 1526). >>JasminaJ, komentarji
 Prejšnji teden se je v Plesnem teatru premierno odvila predstava Tartuffe ali Vsiljivec, plod delovanja mlade gledališke skupine Teatroza pod okriljem Kuda Hupa. Režisersko taktirko je v roke vzel Sekumady Condé, ki se je postavil tudi v vlogo Tartuffa samega, okoli sebe pa zbral osem mladih igralcev, potencialnih gledališčnih upov, ki v tovrstnih predstavah lahko začnejo kaliti svojo morebitno umetniško kariero.
>>Alja, komentarji
 Jakopičeva galerija ponovno po letu in pol izostanka odpira svoja prenovljena vrata. Kot prva je Fundacija Brumen v njej organizirala pregledno razstavo tako rekoč najboljših tipografskih rešitev po izboru strokovne žirije slavnega Type directors Cluba iz New Yorka za leto 2006. Čeprav bodo v tej instituciji z mednrodnim slovesom in svetovnim prestižem sredi julija razglasili že nove zmagovalce za leto 2007, je več kot spodbudno, da nam za ogled tipografskih mojstrovin ni treba več kot za vogal Slovenske ceste. >>leja, komentarji
 Prisluhnite kritiki izvoza angloameriških kulturnih dobrin in družbenih vzorcev, ki jih večina sveta zavedno ali nezavedno sprejema. Slisali boste, med drugim, kako poteka izvažanje nekaterih najbolj popularnih angloameriških kulturnih vzorcev obnašanja, ki se odražajo ne samo v kulinarični, temveč tudi v sferi zabave in prostega časa. Izvedeli boste tudi, kako in zakaj je ravno angleščina postala glavni izvozni artikel angloameriškega sveta, kakšne zdrahe povzroča ameriška podjetniška ikona Coca-Cola in zakaj morajo naši dijaki na jezikovnem tekmovanju angleščine poznati angloameriško kulturno zgodovino. Skozi obdobje kokakolizacije vas bo vodil Attila Szabo.
>>Julija_sa, komentarji
Pozdravljeni. Tokratna oddaja o sodobni umetnosti Arterija bo obravnavala ter recenzirala po našem mnenju najbolj aktualne tematike in dogodke preteklih dveh tednov v polju sodobne vizualne umetnosti. Miha se je dvakrat zapored udeležil okroglih miz na temo raziskovanja in zgodovinjenja kuratorskih praks v slovenskem prostoru v organizaciji Zavoda SCCA Ljubljana in Laboratorija, delovne skupine kustosov mlajše generacije, ki so na dogodek povabili ključne osebe, organizatorje, kritirke in predvsem kuratorje >>mcolner, komentarji
 O mladinski literaturi, pravljicah in Eclipse. >>Ana Duša, komentarji
 Kontroverzni ruski pisatelj, scenarist in pisec opernih libretov Vladimir Sorokin je navkljub svoji priljubljenosti in kritiškim priznanjem, v Sloveniji relativno nepoznan avtor. V slovenščino je bilo do sedaj prevedenih le nekaj njegovih novel, ki so, z izjemo ene same, izšle v revijalnih objavah. Roman Led, ki ga je pri nas pred kratkim izdala založba Modrijan, je tako prvo avtorjevo obsežnejše delo, prevedeno v slovenski jezik. Led je v Rusiji izšel 2002. leta in predstavlja osrednji del trilogije, ki jo pričenja roman Brojeva pot in sklene roman z naslovom 23.000.
>>kristinas, komentarji
 Nekoč davno, tam daleč proč za Trojanami se je ob vznožju Pohorja v dolini Drave predvsem delalo za tekočim trakom. Za kulturne prireditve so skrbeli predvsem nekateri glasbeniki, gledališče in kino ter nekaj občasnih razstav. Po osamosvojitvi pa se je mesto zbodlo v prst in zaspalo sen Trnuljčice. Trnja, ki se je nabralo naokoli niso, mogla prebiti niti nekatera zveneča imena, ki so s spektakularnimi predstavami in z velikim apetitom po kulturno-finančnem kolaču privabljala po večini goste iz tujine.
>>JureG, komentarji
Prvenec Jožeta Livijena Podedovane brazgotine nosi podnaslov »pesmi o begu in lovu«. To so pesmi o posameznikovem vrtenju v krogu, o hoji po poti, ki je tako lov kakor tudi beg. V njih lirski subjekt izpoveduje dvojno ujetost, in sicer ujetost v posameznikov hic et nunc, a hkrati tudi ujetost v širšo kolektiviteto. Ta posameznika obtežuje in zaradi nje mora tudi nositi kolektivno krivdo in z njo »podedovane brazgotine«. Prav zaradi te upesnjene eksistencialne dvojnosti ni odveč podatek, da je Jože Livijen pesnik romskega porekla. >>Julija_sa, komentarji
 Maskin Seminar sodobnih scenskih umetnosti je prejšnji teden zaključilo poslednje javno predavanje Ramsaya Burta. Slednji predava Zgodovino plesa na Univerzi v Montfortu. Izdal je zajetno število publikacij, ki pokrivajo problematiko plesnega gibanja in telesa, skupaj s Susan Foster pa je tudi ustanovitelj ter urednik revije Discourses in Dance. >>Ariana Ferfila, komentarji
|
| Najbolj brano |
