|
V svetu kinematičnega načina produkcije smo le še spektri, podobe. Naše imaginarne strukture so namreč v domeni tehnike kina, ki s ciljem po pospešitvi akumulacije presežne vrednosti kapitala kolonizira celo naše kognitivno-lingvistične funkcije; popolna zmaga spektakla torej, z (ne)zmožnostjo alternative? >>Nina Cvar, komentarji
V ponedeljek 22.februarja konferenca o Danilu Kišu...
Pripovedovalski Variete v Kavarni Union... >>MitjaK, komentarji
Marjan Rožanc je bil pravzaprav edini domači heretik, ki si je do sedaj upal, ne le obširneje pisati o športu na resnoben način, pač pa tudi postaviti paradigmo o športu, kot nečem nizkotnem, postranskem, povsem na glavo. >>Nejc M., komentarji
...v Kapelici vodnobolšji literarni večer...
...v Novem Mestu otvoritev razstavljenih Idil in zavisti... >>matjaž, komentarji
V 48. oddaji za raziskovanje avtonomnega radijskega jezika v realnosti hibridnih medijev spet raziskujemo, kako filmske in TV vsebine funkcionirajo brez podobe. Po 'Rudarski operi', 'Simfoniji Donbasa' in filmih Tarkovskega, re-konstruiramo TV dokumentarec 'Danilo Kiš: uspomene, sećanja''. Povod je enodnevni seminar "Danilo Kiš in svetovna književnost", ki se bo zgodil 22. februarja v organizaciji novoustanovljenega Centra za srbsko kulturo Danilo Kiš. >>Bojan Anđelković, komentarji
Foucault v Rojstvo klinike pojasni začetek projekta, ki se je namenil odpraviti temo v človeku samem. Tako ta ne bi mogel ničesar več skriti ali prikriti in bi lahko bil vselej na voljo znanstvenim ali drugim vzvodom gospostva. Rojstvo klinike tako odpira prvo poglavje v zgodovini inženiringa človeštva, ki se je tako kot s telesi namenil upravljati tudi z dušami. Knjiga je izšla v zbirki Koda pri Študentski založbi. >>Igor Bijuklič, komentarji
- V Založbi Goga so izšle tri knjižne novosti.
- V Cankarjevem domu se bo zgodilo predavanje z naslovom »Enakopravnost žensk in katoliška Cerkev – nova paradigma za družbeni razvoj«. >>Miha Topolovec, komentarji
Bili smo do zoba oboroženi in pripravljeni tako na 'zunanjega sovražnika', kot na 'fante iz naših vrst' … – kot strela z jasnega pa nas je zaskočila neka povsem tretja, nepredvidljiva entiteta!; neka tako rekoč ne-ljudska sila – ki pa ni prišla z neba, ampak z interneta! Da ne okolišimo torej: natančno pred enim tednom je Google javno naznanil svoje novo orodje za socialno omreževanje imenovano Google Buzz – in ga je istega dne tudi lansiral oziroma integriral v milijone Gmailov ... >>Bojan Anđelković, komentarji
Zakaj nekatere pesmi niso bile objavljene v Kosovelovih Zbranih delih? Kdo lahko odloča o tem, da si tega niso zaslužile? Sploh kdo? Kaj razkrivajo pisma, namenjena Srečku? >>Jelena Mikloš, komentarji
Popularnost Brechta zadnjih let pri nas in na tujem so izkoristili še v MGL-ju z uprizoritvijo Bobnov v noči. V času, ko lahko Brechta mirno uvrščamo med klasike, zlo-raba njegovega potujitvenega efekta pa je dobila malodane epske razsežnosti, se skupaj z ustvarjalci sprašujemo: Kakšen efekt ima torej danes Brecht in če ga sploh še lahko ima? >>Nika Leskovšek, komentarji
Predsavitev nove knjige Nejca Gazvode v KOŽ ...
V Cankarjevem Domu literarni večer z Teodoro Dimovo ... >>Martin Horvat, komentarji
Zakaj je Foucault svojo zadnjo serijo predavanj namenil ravno obdelavi neustrašnega govora ali parrhesie, kot se uporablja v staro grških spisih? Je mar to čisto naključje ali zavestna izbira zadnjih besed, pike na i, ki je še manjkala njegovemu delu? Mesto, ki ga znotraj Foucaultovega opusa zavzema tematika govora je vsekakor odločilno. Vseskozi je namreč analiziral govore oblasti o obrobju. Pri parrhesiji pa je smer obrnjena, gre namreč za govor šibkejšega ki je namenjen močnejšemu. >>Jernej Kaluža, komentarji
Izid stripovskega albuma Kafka avtorjev Davida Mairowitza in Roberta Crumba
V Državnem zboru razstava »NanoSvetovi instituta Jožef Stefan obsijani z lučjo umetnosti«. >>J.J.Adlešič, komentarji
Róman ni norec, niti ljubitelj samega sebe. Prav tako se ne hvali, ampak je ponosen. Teoretično prav na vse. Na svojo ženo – živela naj bi samo še pol leta, tako so namreč povedali zdravniki, a živela je še cela tri leta. Na avto, ki bi se moral po dvanajstih letih intenzivne rabe po vseh zakonih fizike razsuti na sredi ceste, a se ni. Najbolj ponosen pa je na Nowo Huto.
Interpretacija: Valerija, Polona, Matjaž in Matej
Prevod in spremna beseda: Petra Meterc
>>kristinas, komentarji
Državne proslave so nasploh sakralne. Nezgrešljivo je spominjala na nek drug dogodek, ko sem pred kakšnim letom prvič informativno prisostval podobnemu svečanemu obredu, namreč katoliški maši. Ko sta se proti svojima sedežema pomikala gospod doktor predsednik in njegova prva dama, oblečena v nobeno drugo kot zeleno, smo vstali. Ko je obilna pevka zapela sedmo kitico Zdravljice, smo vstali.
>>matjaž, komentarji
...simpozij o Badiouju v atriju ZRC-SAZU-ju
...plesna predstava Kapital v Stari elektrarni >>Jernej Kaluža, komentarji
Iz Berlina vsak petek navsezgodaj!
>>zalavi, komentarji
Še mladostnik, Karba in Juren, mladostnik v cvetu, sta v Grosupljem obiskala gospo Likovič. Ali ste pripravljeni na triler ob dolenjski avtocesti? Premislite, dobro premislite.
>>G. Karba & The Zaza, komentarji
Gospod Horten se spreminja hkrati v gospoda Hulota in v podivjanega bivšega mezdnega sužnja Anderssonovega Pesmi iz drugega nadstropja. Največji podvig pri vsej stvari pa je, da ta nihilistični moment, starost kot luknjo brez možnosti zapolnitve, popolnoma prekrijeta humornost in energija scenarija. Bent Hamer resnično je humanist in to iskren, saj film ponuja katarzo brez logično konsistentnega, ali kakršnegakoli, poskusa razrešitve dramskih situacij. >>J.J.Adlešič, komentarji
...v KUD France Prešeren pesniški festival Trnovske tercine... >>MitjaK, komentarji
V tokratni oddaji Art-Area se bomo posvetili refleksiji dveh aktualnih razstav v galerijah Škuc in P74 ter preko razgovorov z njunima avtorjema, kuratorjem Tevžem Logarjem in umetnico Tanjo Lažetić, zavrtali v globine pričujočih konceptualnih zasnov.
- Podrte stene škrlatnega salona, Galerija Škuc (Miha)
- Tanja Lažetić, Migranti, Galerija P74 (Ida)
več v nadaljevanju... >>mcolner, komentarji
Konec januarja je v Lutkovnem gledališču Ljubljana oder premiero zasedla animirana zvočna predstava Izgubljeni ton režiserja Petra Kusa. Stara kitajske legenda o razglašeni državi, ki ji manjka osnovni ton, je v predelavi Zalke Grabnar Kogoj zaživela tukaj in zdaj. Zaradi neverjetne domiselnosti izvedbe, sicer namenjene otrokom od 6. leta dalje, se je na družinskih pisanih sedežih gledališča čudilo in zabavalo tudi dosti manjše in dosti večje. >>Pia, komentarji
Peter Zobec in Mirjana Borčič v Španskih borcih ...
V Cankarjevem Domu predstavitev zbirke zamejske poezije ...
New Public Spaces v tovarni Rog ... >>Martin Horvat, komentarji
Skratka, po eni strani polna usta borbe proti kapitalizmu, po drugi pa se pišejo razpisi, kako bi se vlekel denar od Ministrstva za kulturo in Evropske unije. Po eni strani pljuvanje po etablirani kulturi, po drugi pa se poje v Cankarjevem domu, ker tam - po Brecljevih lastnih besedah - »dobro plačajo«. O tem, kako je misel o denarju oziroma kapitalizem okupiral Brecljevo zavest - celo Nezavedno - govori tudi dejstvo, da je svojo rubriko pred kratkim začel imenovati »deset evra za sedem minut«. Čav bav?
>>Bojan Anđelković, komentarji
»A ni pisal da bojo tele plesal, ne pa se po tleh valal pa neki upil. To še jst znam!«
Lepecki v problem plesa v obravnavani knjigi zagrize zelo neposredno in politično angažirano. S poskusom afirmacije deviantnejših oblik praks v sodobnem plesu, ki odstopajo od vzorca »ljudje, ki se ritmično gibljejo ter poskakujejo gor in dol«, načenja vprašanje same podstati plesa. S tem ponuja neposredni vstop v prakse mirovanja, ki so v sodobnem plesu od srede devedesetih pravzaprav prevladujoče.
Klik! >>Pia, komentarji
Morda še razumemo, da je na slovenski sceni prototeološki Platon bolj kul od političnega Aristotela. Vendar se nam v primeru Hezioda že zatakne, saj bi ta moral biti povprečnemu bralcu iz tradicionalno miroljubnega in kmetovalskega naroda bližje in bolj pri srcu kot recimo vojno in klavsko razpoloženi Homer. Pa ni. Homerjeva dela so doživela nešteto izdaj, Hezidova Teogonija ter Dela in dnevi pa šele drugo in to 35 let po prvi izdaji. >>Igor Bijuklič, komentarji
Za animacijo poprazničnega ljubljanskega večera bo poskrbel Kinodvor, kjer bo ob 19h projekcija animiranega filma Rolanda Toporja- Divji planet, kateri bo sledila otvoritev razstave...
V MGL-ju pa bojo odmevali Brechtovi Bobni v noči v režiji Matjaža Pograjca... >>katjaČ, komentarji
| 
