Poslušajmo srbskega pesnika Zvonka Karanovića in izsek njegovega nastopa na 15. Trnovskih tercetih v Ljubljani. Za slovenske prevode je poskrbel Tone Škrjanec, ki je nekaj prevodov na dogodku tudi prebral.

Kot pravi Karanović sam, v svojih knjigah ne opisuje zunanje lepote sveta, ampak piše o notranji temi. Samega sebe ima za pisca obrobja, ki se je zaradi spleta družbeno-zgodovinskih okoliščin znašel v mejnstrimu. >>

Poslušali smo srbskega pesnika Zvonka Karanovića. 8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral svoje pesmi v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani. Slovenski prevodi so delo Toneta Škrjanca.
>>

Poslušajmo srbskega pesnika Zvonka Karanovića in izsek njegovega nastopa na 15. Trnovskih tercetih v Ljubljani. Za slovenske prevode je poskrbel Tone Škrjanec, ki je nekaj prevodov na dogodku tudi prebral.

Kot pravi sam, v svojih knjigah ne opisuje zunanje lepote sveta, ampak piše o notranji temi. Samega sebe ima za pisca obrobja, ki se je zaradi spleta družbeno-zgodovinskih okoliščin znašel v mejnstrimu. >>

Zvonko Karanović, rojen v Nišu leta 1959, živi in dela v Beogradu kot svobodni književnik. Letošnjega februarja je bil gost 15. Trnovskih tercetov v Ljubljani. Njegovo pisanje temelji na izkušnjah beatniške književnoste, filma in pop kulture, so zapisali na predstavitveni zloženki. Opravljal je različne poklice: bil je novinar, radijski urednik, sukalec glasbe, organizator koncertov, 13 let je vodil tudi svojo prodajalno plošč ... >>

Poslušali bomo srbskega pesnika Zvonka Karanovića. 8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral svoje pesmi v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani. Slovenski prevodi so delo Toneta Škrjanca. >>

Poslušali bomo Vinka Möderndorferja. 8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>

Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1958 v Celju. Diplomiral je iz gledališke režije na AGRFT v Ljubljani. V zadnjih 25 letih je režiral 100 gledaliških in opernih predstav, več 10 radijskih iger, 12 TV-iger in dokumentarnih filmov po lastnih scenarijih in dva celovečerna filma Predmestje in Pokrajina številka dve. Piše drame, pesmi, novele, romane, scenarije, eseje ter radijske igre. Objavil je 35 knjig. Za svoje delo je bil že nagrajen. Izdal je 6 pesniških zbirk ... >>

Vinko Möderndorfer je zdal 6 pesniških zbirk: Mah, Telo, Male nočne ljubavne pesmi, Zlodejne žalostinke, Skala in srce, Razhajanja. Letos je bil gost 15. Trnovskih tercetov. 8. februarja je v dvorani KUD France Prešeren bral svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>

Poslušali bomo Vinka Möderndorferja. Izdal je 6 pesniških zbirk: Mah, Telo, Male nočne ljubavne pesmi, Zlodejne žalostinke, Skala in srce, Razhajanja.
8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>

Poslušali bomo Vinka Möderndorferja. 8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>

Immanuel Mifsud, rojen leta 1967, je malteški pesnik in pisatelj. Leta 2004 smo ga Slovenci lahko srečali na Dnevih poezije in vina v Medani. Februarja je spet obiskal Slovenijo, tokrat je bil gost 15. Trnovskih tercetov. Na branju v KUD-u France Prešeren v Ljublajni je predstavil tudi cikel pesmi, ki je nastal med bivanjem v Sloveniji in nosi naslov: Prgišče listja iz Slovenije. Cikel pesmi je leta 2005 izšel v zbirki KM. >>

Poslušali bomo malteškega pesnika Immanuela Mifsuda, ki je kot gost 15. Trnovskih tercetov nastopil v KUD-u France Prešeren v Ljubljani 8. februarja 2008. Za slovenske prevode iz angleščine sta poskrbela Vera Pejović in Peter Semolič, ki jih je na festivalu tudi prebral. >>

Immanuel Mifsud, rojen leta 1967, je malteški pesnik in pisatelj. Leta 2004 smo ga Slovenci lahko srečali na Dnevih poezije in vina v Medani. Februarja je spet obiskal Slovenijo, tokrat je bil gost 15. Trnovskih tercetov. Na branju v KUD-u France Prešeren v Ljubljani je predstavil tudi cikel pesmi, ki je nastal med bivanjem v Sloveniji in nosi naslov: Prgišče listja iz Slovenije. Cikel pesmi je leta 2005 izšel v zbirki KM. >>

Poslušali bomo malteškega pesnika Immanuela Mifsuda, ki je kot gost 15. Trnovskih tercetov nastopil v KUD-u France Prešeren v Ljubljani 8. februarja 2008. Za slovenske prevode iz angleščine sta poskrbela Vera Pejović in Peter Semolič, ki jih je na festivalu tudi prebral. >>

Izsek utripa z branja v KUD-u France Prešeren 8. februarja 2008 si lahko približate v naslednji minutah. Malteški pesnik Immanuel Mifsud je kot zadnji gost Tercetov bral svoje pesmi v malteščini, za slovenske prevode iz angleščine sta poskrbela Vera Pejović in Peter Semolič, ki je Mifsudove verze v slovenščini tudi interpretiral. >>

Poslušali bomo pesnika Milana Deklevo. Na pesniškem festivalu Trnovski terceti 2008 je v dvorani KUD Franceta Prešerna 6. februarja prebral nekaj starejših pesmi, na primer speve iz zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo (iz leta 1996), pa tudi nekaj novih, še neobjavljenih pesmi. >>

Poslušali bomo pesnika Milana Deklevo. Na pesniškem festivalu Trnovski terceti 2008 je v dvorani KUD Franceta Prešerna 6. februarja prebral nekaj starejših pesmi, na primer speve iz zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo (iz leta 1996), pa tudi nekaj novih, še neobjavljenih pesmi.
>>

Prisluhnimo odlomku z nastopa pesnika Milana Dekleve na Trnovskih tercetih 2008!

Dva izbora Deklevovih pesmi: Slepa pegica časa – knjiga za promocijo priznanega slovenskega pesnika v tujini (Lj: DSP, 2007) in Kondorjeva knjiga izbranih pesmi Milana Dekleve z naslovom Sledi božjih sapic (Lj: MK, 2007).

(Milan Dekleva: Pesmi za lačne sanjavce. Lj: MK, 1981 - ilustracija Štefana Planinca) >>

Poslušali bomo pesnika Milana Deklevo. Na pesniškem festivalu Trnovski terceti 2008 je v dvorani KUD Franceta Prešerna 6. februarja 2008 prebral nekaj starejših pesmi, na primer speve iz zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo (iz leta 1996), pa tudi nekaj novih, še neobjavljenih pesmi. >>

V madžarščini pišoči pesnik se je predstavil slovenskim ljubiteljem poezije 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti.
Piše poezijo, eseje in kritike. V madžarščino prevaja literaturo južnoslovanskih narodov. Je eden od urednikov revije za književnost in umetnost Fossziilia. Objavil je dve pesniški zbirki. Za literarno ustvarjanje je Orcsik prejel tri madžarske nagrade. >>

Poslušali bomo Madžara Rolanda Orcsika. Pesnik je pesmi prebral kot gost Trnovskih tercetov 2008 v KUD-u Franceta Prešerna 6. februarja 2008. Slovenske prevode sta pripravila Lukacs Zsolt in Tone Škrjanec, ki jih je na festivalu tudi prebral. >>

V madžarščini pišoči pesnik se je predstavil slovenskim ljubiteljem poezije 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti. Na univerzi v Szegetu je diplomiral iz madžarskega jezika in književnosti, študij nadaljuje na podiplomskem programu primerjalne literature. Piše poezijo, eseje in kritike. V madžarščino prevaja literaturo južnoslovanskih narodov. Je eden od urednikov revije za književnost in umetnost Fossziilia. Objavil je dve pesniški zbirki. >>

Poslušali bomo Madžara Rolanda Orcsika. Pesnik je pesmi prebral kot gost Trnovskih tercetov 2008 v KUD-u Franceta Prešerna 6. februarja 2008. Slovenske prevode sta pripravila Lukacs Zsolt in Tone Škrjanec, ki jih je na festivalu tudi prebral. >>

IVAN HERCEG – 5. del

Pesmi je iz hrvaščine prevedla Jana Putrle Srdić. Prisluhnimo odlomku nastopa hrvaškega pesnika Ivana Hercega in prevajalkena Trnovskih tercetih 2008 . >>

Poslušali bomo hrvaškega pesnika Ivana Hercega. Nastopil je na Trnovskih tercetih 6. februarja 2008 v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić. >>

Poslušali bomo hrvaškega pesnika Ivana Hercega. Nastopil je na Trnovskih tercetih 6. februarja 2008 v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić.

Njegove pesmi so prevedene v poljski, madžarski in makedonski jezik. Umeščene so v preglede in antologije sodobne hrvaške poezije. Leta 1994 je v Zagrebu objavil pesniški prvenec Naša druga imena in zanj prejel nagrado Goran za mlade pesnike. >>

Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić.

Za prvenec je Ivan Herceg prejel nagrado Goran za mlade pesnike, leta 1996 pa nagrado Zdravko Pucak, ki jo podeljujejo v Karlovcu. >>

Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti.

Pesmi je iz hrvaščine prevedla Jana Putrle Srdić. Prisluhnimo odlomku nastopa hrvaškega pesnika Ivana Hercega in prevajalke. >>

Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.

Hajdarević je eden najbolj plodnih in najboljših bošnjaških pesnikov, so zapisali v knjigi Ustje jezika. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij. Slovenski bralci so ga od leta 2004 lahko poznali kot prozaista, saj je založba Goga iz Novega mesta izdala knjigo zgodb Hadžema Hajdarevića z naslovom Klinika za plastično kirurgijo, v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zdaj tudi kot pesnika. >>

V začetku novembra 2007 je Hadžem Hajdarević obiskal Ljubljano in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini z naslovom Ustje jezika. Pesmi, zbrane v knjigi, sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak. Založila pa jo je Študentska založba iz Ljubljane. Na slovenski turneji se je 7. novembra ustavil tudi v kavarni Slamič. Hadžem Hajdarević je svoje pesmi prebral v originalu, Tanja Petrič pa v slovenščini. Prisluhnimo odlomku.


Za prvenec Selitve obal je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši prvenec v Bosni in Hercegovini. Za knjigo Pesmi ponikalnice pa leta 1996 nagrado Skenderja Kulenovića, leta 2005 za knjigo Na sonetnih otokih pa nagrado planjax. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij.

>>