Vabljeni k poslušanju oddaj Lara Lingua o španskem jeziku in kulturi.
V ponedeljek, 29. 10., ob 12h se bo z nami pogovarjal Alejandro Rodríguez Díaz del Real, profesor španskega jezika na Filozofski fakulteti.
V torek, 30. 10. ob 9:00 bo tema španski jezik,
sreda, 31. 10. ob 9:00 je rezervirana za kulturo,
četrtek, 01. 11. ob 9:00 za alternativno kulturo,
v petek, 02. 11. ob 9:00 pa za konec poslušajte intervju s Saro Verdú iz Španske komisije za pomoč beguncem.
Zgoraj pa lahko poslušate vabilo tudi v zvočni obliki, na tem linku:

http://www.radiostudent.si/mp3.php?mpdir=/LARA_LINGUA#1

pa lahko poslušate vse oddaje o španskem jeziku in kulturi.

V zadnji srbski Lari poslušamo kompilacijo Šta treba maloj deci.

Izvođači:Činč, tobićtobić idolmladih, Piknik, Elektrolasta, Horkestar, Krš, Radost

Celoten CD za download:

http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:%C5%A0ta_treba_maloj_deci

V četrti srbski Lari gostimo virtualnega zvezdnika, glasbenika, lažnega astrologa in književnika Ivana Tobića, alias Tobić Tobić Idol Mladih:

http://sr.wikipedia.org/wiki/Tobi%C4%87_Tobi%C4%87#_note-teofil

http://www.tobic-tobic.com/

http://www.myspace.com/tobictobicidolmladih

V tretji srbski Lari govorimo o srbski umetnosti in kulturi.

Nekoč, davno že tega, je obstajal en enoten jezik, ki se danes tehnično imenuje praslovanski jezik. Ta skupni jezik vseh Slovanov kot tak ni za seboj pustil nobene sledi. Pa vendar danes vemo, da so iz tega jezika nastali vsi slovanski jeziki. Srbščina spada v zahodno vejo južnoslovanskih jezikov, skupaj s sestro slovenščino ter s svojimi enojajčnimi dvojčki hrvaščino, bosanščino in črnogorščino ...

V prvi srbski Lari, ki gre v živo, boste najprej morali uganiti, s katere države je Mr. Lingua oz. "skrivnostna" oseba na sliki ???, potem kje v tej državi se nahaja in še nek tipičen predmet, ki ga ima ta oseba pri sebi in reprezentira to državo.
Mr. Lingua tokrat teži 150 kg, se imanuje Saša Marković - Mikrob, je znani srbski multimedijski umetnik, radijski ustvarjalec ter fanatični glasbeni kolekcionar.

Nagrada je kompilacija Šta treba maloj deci, ki je lahko dobite tudi tukaj:

http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:%C5%A0ta_treba_maloj_deci

Za več o Mr. Lingui Mikrobu kliknite na puščico:

V tokratni Lari lingui se lahko sprehodite po alternativah Makedonije! Vabljeni k poslušanju!

Kaj veste o kulturi potomcev Aleksandra Velikega? Preverite v kulturni oddaji Lare lingua ob devetih zjutraj na Radiu Študent!

Francija ni le pravi talilni lonec svetovnih kultur ter živahno prizorišče umetniških snovanj raznoterih svetovnih skupnosti, temveč tudi ena prvih in mogočnejših nosilk dogajanj v t. i. glasbah sveta, in sicer že vsaj tam nekje od 70. let: veliko je založb, festivalov in agencij, ki se ukvarjajo s tradicionalnimi, klasičnimi in (recimo) urbanimi glasbami z vseh koncev sveta, zlasti iz Afrike in Azije.

Eden od mož, ki je ena od gonilnih sil tega dogajanja tudi že vsaj vse od 70. let, je Alain Weber – muzikolog, publicist, glasbeni poznavalec in strokovnjak za romske, arabske in severnoafriške godbe, sodelavec založbe Ocora in francoske javne radijske hiše, občasno tudi sam založnik in promotor ter za nameček polnopravni član rebabist odlične gornjeegipčanske zasedbe Les Musiciens du Nil, ki jo je že v 70. letih vozil po svetovnih odrih in studiih in je Ljubljano do zdaj obiskala dvakrat.

Muzike neke dežele ne moremo predstaviti v borih 30 radijskih minutah, sploh če je želimo tudi kaj zasukati, zato le nekaj zabeležk, namigov in splošnih misli ter bolj ali manj naključni izbor povečini še delujočih zasedb in avtorjev različnih žanrov, ki pa vsi delujejo že vsaj od 80. let, skratka današnje hite z morebitno in verjetno jutrišnjo pozabo, kakor tudi šanson, ki je po novem globalno gledano bojda world music iz Francije, bom povsem opustila, opustila bom pravzaprav še marsikaj ...

Lara Lingua se izgublja po umetnosti Francije in Franciji umetnosti, zavzdihne, da lahko človek po francoskem ozemlju celo večnost teka od jamskih slikarij do grafitov, našteva ves dnevni program imena znamenitih osebnosti in jih ob tem več izpusti, kot pove ... Sklene zamolčati portret arhetipskega dekadentno hedonističnega francoskega umetnika z baretko ali brez nje ... Se vsakokrat ujame v glasbo ... In svet glasb ... Mimogrede ugotovi, da ni Francija brez Drugega absolutno nič (pa tudi vsi drugi). In na koncu s Prevertom in Sergeem Reggianiem zavzdihne: Ah ta ljubezen ...

V zadnji oddaji iz naslova »Lara lingua - Bosna in Hercegovina se predstavi« vam prinašamo intervju z Damirjem Avdićem popularnim Grahom, nepopravljivim rokerjem iz Tuzle. Tisti bolj zvesti publiki radia študent Damirja ni potrebno posebej predstavljati, bivši frontman skupine Rupa u zidu, skupina ki je najbolj glasno opozarjala nase sredi devetdesetih let v času vojne. Danes Damir nastopa kot solist, pogosto pod vzdevkom Bosanski psiho. V intervju, ki smo ga posneli v času prvomajskih praznikov v Damirjevi domači Tuzli, lahko izveste nekaj več o njemu in o njegovi glasbeni poti, nekaj pa tudi na sploh o glasbeni sceni in družbenem vzdušju v Bosni in Hercegovini.

Govorili bomo o bosansko-hercegovski alternativni glasbeni sceni, oziroma nekoliko manj bomo govorili, več prostora pa bomo dali sami glasbi, ki se bo zagotovo znala v najboljši luči predstaviti kar sama.

Govorili bomo o bosansko-hercegovski kulturi. Prisluhnite in izvedite kaj so odlike te kulture gledano v širšem smislu, in kdo so reprezentativni ustvarjalci iz okrilja bosansko-hercegovske kulture na področju književnosti in filma?

>>