Mestno galerijo 2 je prejšnjo sredo zasedel dvodelni projekt Arjana Pregla 299 kosmatih in Bobu bob. Zidove ene razstavne sobe so prekrile risbe kosmatežev, drugo sobo je napolnila zvočno-vizualna instalacija. Prek dveh, če že ne pogosto rabljenih, pa zelo poznanih slovenskih fraz, Pregl raziskuje odnos med besedo in podobo. V prvem delu razstave, ki nosi naslov 299 kosmatih, se avtor sooča s »hudo« slovensko kletvico 300 kosmatih. >>

V Galeriji Kapelica so pojme zunaj in notri preizpraševali Grom, Sambolec in Malfatti. Kako? >>

»Torej, kdo je umetnik?« se v avtoreferencialnem multimedijskem performansu Fiktivne situacije 2 ponovno sprašujejo vizualna umetnica Nika Autor, plesalka Tina Valentan in glasbenik Miha Cigler v nadgradnji istoimenskega performansa iz leta 2008... >>

V galeriji Ganes Pratt je najpomembnejše vidnejše projekte predstavil umetnik Mark Požlep izvedene v letih 2008 do 2010, v katerih je raziskoval in problematiziral področja videa, prostorskih instalacij, performansa, slikarstva. Ta področja so v Požlepovi izrazito prepoznavni umetniško izrazni maniri med-medijsko prepletena in artikulirana v enovit vsebinski in materialni statement - teme, ki tematizirajo in podajajo refleksivne premisleke nad množično in populizirano kulturo, potrošniškimi simboli.... >>

More Freshest Meat je naslov nove razstavne postavitve slovenskega slikarja Marka Jakšeta, ki se je v sredo 10. Marca razgrnila širši umetnostno hrepeneči javnosti. Predstavlja se z deli, ki so nastala v okviru dvomesečnega rezidenčnega ustvarjanja v avstralskem mestu Mildura.... >>

V Bežigrajski galeriji 1 si do 24. marca lahko ogledamo razstavo Dominika Mahniča, umetnika mlajše generacije, ki trenutno zaključuje magistrski študij videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na taisti ustanovi je leta 2008 zaključil dodiplomski študij slikarstva. Dominik se na tokratni razstavi predstavlja s slikarskimi deli in risbami.... >>

V četrtek, 4. marca, prisluhnite ubesedeni refleksiji razstave 'Kipi in slike' Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Equrna. Avtorja, ki namensko združujeta moči pri posameznih projektih, se tokrat predstavljata z novo skupno postavitvijo brez neposredno nakazane koncetualne zasnove,a v značilni vizualno cvetoči maniri. >>

Ob vsej hvalevredni ideji nam je na razstavi nekaj zasmrdelo. Namreč - zasmrdel je sam manko smradu. V opisu razstave lahko beremo, da bo nov način pridobivanja električne energije hkrati pomenil predvsem soočanja z lastnim nezavednim, z lastnimi smetmi in fekalijami, ki jih po pravilu želimo čim dlje od oči in nosu. Še drugače - naši osebni sanitarni standardi, ki spregledajo globalno utapljanje v dreku, se bodo morali spremeniti. In žal je ravno ta dimenzija na omenjeni razstavi umanjkala. >>

Galerija Kapelica je v četrtek, 18. februarja, odprla svoje prostore digitalno poetični inštalaciji 'Cladocera: Literarni večer' avtorice Špele Petrič. Projekt je koncipiran kot poetični inštrument, kot mehanizem, v katerem je prisotna mehanična, elektronska in biološka komponenta. V petrijevko postavljene vodne bolhe so osnovno gonilo osrednjega inštrumenta ali bolje vmesnika, biološka in fiziološka lastnost njih samih pa je, da plavajo k določenemu viru svetlobe... več ob 16.00... >>

Pretekli teden, 26. januarja, se je v Mali Galeriji predstavil hrvaški umetnik David Maljković. Maljković, sicer že prominentno uveljavljen avtor, je nase najvidneje opozoril s trodelno instalacijo video del z naslovom Scenes for a New Heritage v newyorški galeriji P.S.1. Sledile so skupinske in odmevne samostojne umetniške postavitve v različnih mednarodnih prostorih;
Tokrat se v Ljubljani predstavlja z razstavo pod naslovom Podobe z lastnimi sencami... >>

V okviru Mestnega muzeja Ljubljana se je v četrtek, 14. Januarja, v koprodukciji s špansko Državno družbo za kulturne dejavnosti v tujini (SEACEX) in sodelovanju z Veleposlaništvom Španije, odprla pregledna razstava enega izmed pionirjev španskega modernizma Antonija Clavéja. Predstavljena dela so, po navedbah Mestnega muzeja, zbrana posebej za to priložnost iz zasebnih zbirk, zajemajo petinštirideset del v različnih umetniških medijih, od gledaliških scenarijev, filmskih plakatov in slikarskih platen... >>

V 21. stoletju je likovna umetnost dosegla vrhunec svoje pluralnosti, ko različni pristopi, mediji in izrazi sobivajo drug ob drugem. Izraznost, ki morda na nekih nivojih najbolj korespondira z današnjim segmentom tehnološke realnosti, imenujemo novomedijske prakse, izmuzljivo polje, ki ga je v tem trenutku nemogoče zatrdno definirati. Novomedijska, hibridna ali tehnološka umetnost se razvija dokaj neodvisno od ostalih likovnih zvrsti ter se rajši povezuje s sfero novih znanosti ... >>

Tik pred iztekom leta je vizualni umetnik Marko A. Kovačič v Galerijo Kapelica postavil veliko zvočno kinetično instalacijo, ki jo je poimenoval Prometejeve iskre. Najprej opozorimo na poseben dogodek ob razstavi, ki se bo zgodil v petek, 8. januarja ob 18. uri, ko bo umetnikov alterego ponovno napadel naše slušne kanale s hrupno aktivacijo kinetične instalacije. >>

Pod okriljem Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma in v sodelovanju z mariborsko Kiblo se je v sredo, 9. Decembra, v Kiberpipi predstavil projekt Reflet. Multimedijski projekt Reflet je skupinsko digitalno umetniško delo treh francoskih novomedijskih ustvarjalcev: Thomasa Fourmonda, Maxenca Mercierja in Quentina Droueta. Gre za odprto kodno digitalno umetniško delo, ki bazira na skupinskih vhodnih in izhodnih podatkih uporabnikov. >>

V ponedeljek ob 16. uri, v rubriki Fine umetnosti ne zamudite prispevka o zvočno vizualni razstavi z naslovom 'Seciranje ušesa', ki se odvija v galeriji Škuc v Ljubljani. Razstavo, ki preizprašuje fenomene vidnega in slišnega, vizualnega in zvočnega ter njunih presečišč, sta zasnovala in v veliki meri tudi izvedla Tao G. Vrhovec Sambolec in Bojan Fajfrič. >>

Kojot je spontani element v performansu, ki ga ni moč nadzirati. A s pomočjo ritualnih ponavljajočih se gest, je Beuys v neverbalnem in neparticipatornem, do publike avtističnem performansu iskal možnost komunikacije z živaljo potem, ko se je verbalna komunikacija z ameriškim človekom izkazala za nemogočo. Edini naslovnik njegove akcije je bil torej kojot kot simbolna, duhovna entiteta. Kojotova usoda pregona po prihodu Evropejcev na ameriška tla je tako postala emblem evropske kolonialne segregacije.
>>

V galeriji Škuc je v polnem zagonu samostojna pregledna razstava avtorja Franka Uweja Laysiepena ali skrajšano Ulaya, ki je umetniško aktiven že dobrih 40 let. Ulay je pred letom in pol prišel v Ljubljano in izvedel predavanje v kontekstu posthumne razstave Željka Jermana, govoril pa je zlasti o svojem zgodnjem ustvarjanju, ki se je izkazalo za pomembno referenčno točko Jermanovega ustvarjanja. >>

Naslov razstave V 4380 dneh okoli sveta umetnosti je zabavna priredba naslova video dela Andreja Lupinca: V osmih minutah okoli sveta. Naslovu ne manjka tista prvotna ironija, ki sta jo v poimenovanje Šole za sodobno umetnost pri Zavodu SCCA vdahnili njeni ustanoviteljici Alenka Pirman in Lilijanja Stepančič. Daljnega leta 1997, ko je šola nastala, so bile razmere v svetu sodobne umetnosti hudo podhranjene. >>

Mladen Miljanović iz Banja Luke ne pripada generaciji, ki je aktivno sodelovala pri krvavi moriji v Bosni in Hercegovini, zato je njegov pogled drugačen, ideološko neobremenjen in zazrt v prihodnost. A v podtonu svojega dela problematizira še vedno prisotno nacionalno in religiozno medsebojno sovraštvo tega prostora. V ljubljanski galeriji P74 se predstavlja s projektom 'Okupacijska terapija', obsežnim delom, sestavljenim iz med seboj več povezanih segmentov.
>>

Pred dnevi se je v Narodni galeriji otvorila razstava Risba na Slovenskem I. (1870-1950). V hram domače umetnosti smo šli tudi po odgovor, zakaj je bila Risba na Slovenskem II. pred Risbo na Slovenskem I., in malce razočarani ugotovili, da v ozadju ni prav nobenega velikega koncepta, samo nekaj slabe organizacije. Smo pa našli vedno odličnega Hinka Smrekarja, pa Avgusta Černigoja in našo Ivanco... Fine umetnosti. Sreda. Šestnajstničnič. >>

Galerija Kapelica gostuje v Eurocentru s projektom Saša Sedlačka Vesoljska tekma origamijev, ki bo tam lebdel do 17. oktobra. Projekt je iniciativa za alternativni vesoljski program, ki bi baziral na odprtokodnih strategijah. >>

Mlada fotografinja Špela Volčič je naslov svoje nove serije Panis Nostrum – v prevodu Naš kruh – vzela iz dela znane molitvice Panem nostrum cotidianum da nobis hodie – Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Brez cinizma do religije in brez eksplicitnih religioznih dimenzij, z dobro mero gurmanskega odnosa do življenja, se umetnica oprime obredne situacije lomljenja kruha, ki povezuje neko skupnost v bivanjsko enoto. >>

Do 10. oktobra si lahko v Galeriji P74 ogledate razstavo Tomasa Ruiz-Rivasa in Marie Marie Ache z naslovom Antimuzejev premični center sodobne umetnosti: dokumenti iz Mehike. Premični center sodobne umetnosti je, kot pove že samo ime, prenosna instalacija oziroma naprava, s katero lahko eksperimentiramo nove umetniške in socialne prakse. Oblikovana je za projekte oziroma akcije, pri katerih je pomembna mobilnost, prilagodljivost in hitrost.
>>

V sklepnem delu javljanja z 28. grafičnega bienala ssmo pobliže ogledali razstavi v Ganes Prattu in galeriji Alkatraz. Matrica:nestabilna realnost tretjič. >>

Po ogledu razstave v Škucu, prvega in precej navdušujočega srečanja z osemindvajsetim grafičnim bienalom in njegovo osrednjo razstavo, se podajamo v Jakopičevo galerijo in MGLC.
Ne zamudite drugega dela trilogije Grafični bienale! >>

V dveh prostorskih mehanskih inštalacijah Jonathana Schipperja, ki jih je zgradil v sodelovanju z Amelio Biewald in postavil v galeriji Kapelica, začutimo zloveščo slutnjo, s katero je nasičen Hitchcokov triler Ptice iz leta 63'. Drevesa polna črnih vran in nebo z gosto jato viharnic napoveduje nemilo usodo, ki se izraža s pradavnim strahom pred to mitsko situacijo. To ni bojazen pred neposredno fizično ogroženostjo, temveč groza pred slutnjo smrti, pred nečem neoprijemljivim, neobvladljivim in temačni >>

V petek, 4.9.2009, se je pričel že 28. Grafični bienale. V prvem delu smo se podali v Galerijo ŠKUC. Nadaljevanje prihodnji ponedeljek. >>

V Finih umetnostih, ob 16. uri na valovih Radia Študent, prisluhnite refleksiji razstave iz ljubljanske Male galerije pokojnega novozelandskega umetnika Darcyja Langeja z naslovom 'Študije dela, 1974 - 1977' >>

Pretekli teden smo se ustavili na otvoritvi jesenske sezone galerije Kapsula. Tudi tokrat jo je odprla umetniška trojica Skušek-Skušek-Stropnik s projektom Pri zlatem stegnu II. V lanskoletnem 'prvem delu' stegenc in bedrja so se Nataša, Katja in Mladen lotili obsesivnega odnosa do hrane predvsem skozi tematizacijo akta pogostitve, kuharskih receptov in njenih telesnih učinkov. Letos s taisto obsesivno rdečo nitjo nadaljujejo, a vsak od umetnikov v svojo smer. >>

Ob izdaji zbornika slovenskih stripov v izdaji Mladine in Stripburgerja z ironičnim naslovom Slovenski klasiki so na trnfestu priredili serijo treh razstav. Ogledali smo si prvo, ki je predstavljala izbor del iz publikacije. >>