|
Intervju je nastal nekega temnega večera pred ljubljanskim KUD-om. Aleksandra, magistra praške šole za film in televizijo (FAMU) je postregla s kopico koristnih ...
>>Jan, komentarji
Dejstvo, da dramatika elizabetinskega mojstra Williama Shakespeara še vedno privlači krojilce odrskih svetov, ki se znova in znova trudijo nadeti ji posebno preobleko, je po konstantnem pojavljanju v gledališkem prostoru več kot očitno. Zanimivo pa je, da je v zadnjih letih na Slovenskem sledilo kar nekaj uprizoritev njegovega "Sna kresne noči". V spominu nedvomno ostaja s sanjskimi podobami popolnoma prežeta interpretacija Vita Tauferja v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča izpred treh let. >>komentarji
Osrednji del oddaje bo namenjen podrobni predstavitvi dveh knjig, ki sta izšli prejšnji mesec. Prva je knjiga Vlaste Jalušič Kako smo hodile v feministično gimnazijo, ki jo je izdala založba *cf. Druga pa je knjiga iz zbirke MediaWatch Mirovnega inštituta z naslovom Njena (re)kreacija. >>Katja, komentarji
Uporaba antičnih mitov ima v evropski umetnosti, književnosti in predvsem v dramatiki dolgo tradicijo, ki sega vse do Ajshila, Sofokla in Evripida, ki so s svojimi deli prvi dramatizirali mitološke vsebine. Miti so začenši z antičnimi tragedi postali pogosto obravnavana tema evropske literature in so po besedah Đorđa Slavnića, srbskega literarnega teoretika, vstopili v evropsko kulturno tradicijo kot eden osrednjih 'lajt-motivov' tega kulturnega kroga.
>>komentarji
Sektor Ž bo predstavil umetniški projekt Aprilije Lužar Ženski taxi; se ob izidu knjige Kako smo hodile v feministično gimnazijo pogovarjal z njeno avtorico dr. Vlasto Jalušič; se spomnil srbske feministke Žarane Papić; spregovoril o avantgardni režiserki Mayi Derren in ob bližajočih se volitvah poizvedel, kaj pripravlja Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. >>Katja, komentarji
Če na anketo še niste odgovorili, potem ste čas svoj zamudili. Anketa je namreč končana.
>>Jan, komentarji
Tisti, ki ste bili na otvoritvi osmega festivala Mesto žensk, ste se lahko poleg vina podkrepili tudi s krepčilno (mesno ali vegetarijansko) juhico. Gospodinja – v narekovajih seveda – izpod rok katere je juhica nastala, je bila Marija Čujkova. Ta ruska umetnica in kuratorka pa se nam je včeraj predstavila še z nekaterimi drugimi gospodinjskimi opravili, ki sokonstituirajo družbeno sprejeto vlogo 'tipične gospodije', ki jo problematizira v svojih delih. Ob 16-ih smo v MGLC-ju namreč lahko prisostvovali umetniškemu dogodku z naslovom "Likanje". >>komentarji
V 20. Fotki se je zgodil profil fotografinje Sarah Moon 
>>pavelk, komentarji
Hanifa Kureishija slovenska javnost pozna predvsem kot romanopisca, avtorja kratkih zgodb in pisca scenarijev, tokrat pa se v našem prostoru predstavlja še kot dramatik: njegovo "Primestje" je bilo namreč v soboto premierno uprizorjeno v Mali drami. Družbeno angažirana igra iz leta 1981 je kmalu po nastanku doživela svoj odrski krst v Royal Shakespeare Company's Warehouse Theatre in še istega leta prejela nagrado George Devine. Po dveh desetletjih pa se na naših tleh predstavlja v sočnem, dialoško tekočem in jezikovno pogovornem prevodu Zdravka Duše.
>>komentarji
 Tokrat klepetamo s člani kluba, ki je navdih za svoje ime našel v japonski tradiciji. V studio Radia Študent prihajajo Samuraji.
>>lucy, komentarji
Kulturno umetniško društvo Balkanika, ki izdaja svojo revijo Balkanis, dokazuje, da obstaja življenje tudi po smrti. Seveda le tu, na Balkanu. Nostalgija ali nekaj več? Morda napoved združenih držav Balkana? Ljudje s prostora nekdanje skupne države se pač razumemo že zaradi sorodnosti jezikov ter dolgostoletnega sobivanja na tleh tega prostora. Razumemo celo medsebojno psovanje. A da bi revija Balkanis preživela, si seveda ne more privoščiti drugega, kot vnaprej določenega prostora izraza. Kulturo, ki alternativno kulturira med kapitalom in resnico. Ples balkanskih psov in njihovo hropeče gonjenje je tako le nevidna, a čutno zaznavna tonska podlaga revije. >>komentarji
Sentimentalizem je v dobi pospešenega porabništva in hlastnega užitka izgubil svoje mesto in obtičal nekje na obrobju. Romantičnim ljubeznim se posmehujemo in nanje gledamo z razumniško distanco, saj jim zanikamo možnost pristnega obstoja. Gre za neke vrste obrambni mehanizem, s katerim skušamo dokazati trdnost, na tak način pa pravzaprav prispevamo k širjenju že tako obsežne površinskosti.
Kako pa se lahko v takšnem družbenem mehanizmu izpiše zgodba o večni, zunajzemeljski, mitološki ljubezni Romea in Julije? >>komentarji
Kako postmoderna kultura razume relacije različnih kulturnih sfer znotraj lastne metapozicije, nam nazorno kaže predstavitev pojma world music. Ta pojem naj bi namreč označeval skupino različnih tradicionalnih glasbenih stvaritev različnih etničnih skupin. Bistveno je, da upoštevamo tiste glasbene izdelke, ki niso utrpeli vpliva druge kulture. Na ta pojem »druge« kulture moramo biti dosledno pozorni, za kar bomo našli opravičilo kasneje. Logiko dela pojma si bomo pogledali s kartezijansko določitvijo, ki pravi, da mora biti pojem določen jasno in razločno. To pomeni, da se bomo pozabavali z mehanizmi izključitve objekta iz denotacije pojma, kakor tudi s korelativnimi mehanizmi definicije njegove konotacije. >>komentarji
Veze z avstralsko sodobno umetnostjo
V Mestni galeriji so uvozili novo razstavo. Pripravila jo je kustosinja Branka Stipanačić, ki je bila odgovorna tudi za razstavo The Baltic Times, ki smo si jo nekaj časa nazaj ogledovali v Galeriji ŠKUC. Branka se je tokrat vrgla na sodobno avstralsko umetnost, ki jo je uvozila Mestna galerija. Ne vem, ali se mi le zdi ali pa so zadnje čase vse dobre razstave v Ljubljani uvožene, naredijo pa jih tuji kustosi. Verjetno je to res najlažje, najmanj dela in najmanj potrebnega znanja za galerijo. No, pri tem seveda ni nič slabega, bistveno je, da nam ni treba gledati slabih razstav.
>>komentarji
KANONIZIRAN SIMBOL MORJA IN HREPENENJA
 Slovenska knjižna planjava je od letošnjega junija obogatena s še enim pomembnim prevodnim delom. To je Pomorska oda Fernanda Pessoe, ki je v dvojezični izdaji izšla v Ljubljani pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda. Slovensko-portugalsko izdajo je s prevodom in kakovostno spremno besedo z naslovom Velika Pessoova oda pomorščakom oblikoval Ciril Bergles, uredil in lektoriral pa jo je Brane Mozetič. Odločitev za dvojezično izdajo daje bralcu možnost neposrednega stika z izvirnikom. To prinaša vznemirjanje za bralski eros ljubiteljem Pessoe in poezije. Poznavalcem portugalščine, pesnikovega opusa in prevajalcem pa možnost za preverjanje in vzporedno branje. >>petrak, komentarji
Kako fotografirati umetniško?
Kako fotografirati golo telo?
Kako umetniško upodobiti golo telo? >>pavelk, komentarji
Nekje v poznih spomladanskih dneh letošnjega leta nam je Dušan Čater postregel z novim romanom, »Ata je spet pijan«, za katerega ste verjetno že slišali. Ne ponujam vam torej novice o izidu novega Beletrininega knjižnega primerka, saj je od tega minilo že precej časa. Z vami lahko delim le svoje vtise, ki so se porodili ob prebiranju Čatrove knjige in predvsem ob branju knjigi pripisanih razlag in časopisnih recenzij. Pri tem se nisem osredotočila na kvaliteto Čatrovega dela, temveč na interpretacije, ki so se ponujale ob slednjem.
>>komentarji
Kreontova Antigona / Ljubezni Georga Washingtona
Antigona, ta sinonim upora proti tiraniji oblasti in boja za vzvišene cilje, ki zahteva največje žrtve, že od antike dalje vztraja na mestu mita in se pojavlja v številnih dramskih interpretacijah. V novi val mitološke dramatike, ki tematsko črpa pri Sofoklesovi zapuščini, sodi tudi drama hrvaškega pisca Mira Gavrana "Antigona" iz leta 1983. Dober dramski tekst je z domišljenimi režijskimi prijemi na mali oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje postavil Marjan Bevk. >>komentarji
Zakaj fotografirati golo telo? 
Kaj je fotografski akt ?
Kakšna je razlika med umetniško erotično fotografijo in erotično fotografijo ?
Kdaj so se pojavili prvi akti? >>Jan, komentarji
Tudi tokrat se bomo najprej posvetili temi nasilja v družini. Z nami v studiu bo predstavnica Ženske svetovalnice Lorena Božac Deležan. Sledila bo predstavitev francoske pesnice iz 12. stoletja, Marie de France. Poleg tega bomo napovedali program festivala Mesto žensk, ki se nezadržno bliža. Končali pa bomo s par krepkimi seksističnimi izjavami. >>Katja, komentarji
Z založništvom v Sloveniji je zadnje čase hudič. Odkar so jih pred dobrimi desetimi leti ovile pohlepne ročice privatizacije, se založbam slabo piše. Tudi tistim večjim, ki so imele dobro izdelan program. Poglejmo, na primer, DZS: odkar se je iz Državne založbe Slovenije čez noč preimenovala v Drzno znanilko sprememb, ni iz svojih neder iztisnila nobene pametne reči več. Pametnih reči se menda ne splača več tiskati, ker ne prinesejo v blagajno nobenega pametnega dobička. Ali pa Cankarjeva založba: hiša je vedno slovela po izredno kvalitetnih domačih in prevodnih programih in zbirkah, tudi takšnih za najbolj zahtevno bralsko publiko. Zdaj je več mesecev trepetala pod grožnjo, da jo bodo kupili prav Drzni znanilici in iz nje naredili masovno proizvajalko dosti bolj donosnih kuharic in ženskih revij. Ko se je pred nekaj dnevi izvedelo, da sta DZS in Mladinska knjiga sklenili kupčijo, po kateri Cankarjeva pripada slednji, so si Ivanovi uredniki oddahnili: hvala bogu, pri Mladinski vsaj vedo, kaj je to knjiga. >>Ana, komentarji
Bliža se prva obletnica. Aktualnost političnega, zgodovinskega, sociološkega, etičnega in filozofskega dogodka, povezanega z datumom 11. september 2001 in krajem New York, še dolgo časa ne bo izhlapela. Izčrpni članki še vedno polnijo časopisne strani, v pripravi so knjige in filmi na temo delno verificiranih utopičnih oziroma distopičnih razodetij, ki so predstavljeni v možni realnosti in v kronološkem zaporedju. Njihova naloga je zbistritev duha v upanju, da nam razodenejo vzročno-posledične segmente datiranega pripetljaja. Nekatera dejstva so znana, druga bodo to šele postala. Ogromno je še nepojasnjenih, nepreverjenih, skritih in docela misterioznih, v tančico skrivnosti ovitih »grozodejstev«.
>>komentarji
Tokrat brskamo po avtobiografski izpovedi Sonnya Bargerja in ugotavljamo, kaj ima motorizem, posebno pa Hell's Angels, skupnega z globalizacijo.
 >>lucy, komentarji
vsako prvo soboto ob dveh popoldan na 89,3 >>komentarji
Neverjetno je, kakšen teater se zganja okrog režiserja Tomaža Pandurja in njegovega dela. Nazadnje spet včeraj na Ljubljanskem gradu ob slovenski premieri Hazarskega slovarja, predstavi, ki je nastala zdaj že po kultnem postmodernističnem romanu srbskega pisatelja Milorada Pavića, ki si je v zgodnjih osemdesetih prislužil nagrado Frankfurtskega knjižnega sejma in celo nominacijo za Nobelovo nagrado za književnost.
>>Amelia, komentarji
PREDMESTJE Vinka Möderndorferja, družbeno-kritičen roman, ki se tekoče bere kot zgodba o čustveno otopelih in socialno odtujenih junakih. Druščina štirih odsluženih žrebcev se dnevno srečuje na kegljišču. Sicer nikoli ne podrejo nobenega keglja, ampak podirajo, ne da bi vedeli drug za drugega, zavaljeno in posteljne telovadbe potrebno »kelnarco« Štefanijo. Avtor je v opisih spolnosti pornografsko nazoren – kakor da so mehka ženska telesa, ki se pod ljubimci razlezejo kakor beljak, avtorjeva lastna fantazma. >>komentarji
LAK ZA NOHTE IN RDEČI SALONARJI ali MANTRA POSILJEVANE ŽENSKE
 "Kot da me ni" je naslov romana Slavenke Drakulić, ki je v prevodu Sonje Polanc izšel junija pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Hrvaška novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, rojena leta 1949, je s svojim tudi feminističnim pisanjem v devetdesetih prebijala opne publicističnih prostorov doma in v tujini. Njena prva objavljena knjiga v tujini je leposlovno delo, roman "Hologrami strahu", izdan v Nemčiji, druga pa v francoščino prevedena "Marmorna koža" in šele potem je Evropo začelo zanimati tudi njeno publicistično pisanje, zatrjuje v intervjuju za Zarez, v številki 24 iz leta 2000. Reportažno-esejistični teksti v knjigah "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali", "Balkan Express" in "Cafe Europa" so bili odmevno sprejeti v svetu, ki je iztekajoči komunizem v socialističnih deželah sprejemal kot eksotiko.
>>petrak, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
|
| Najbolj brano |
