|
Pred kratkim je založba Sanje izdala knjigo 48 letne ganske pisateljice Amme Darko z naslovom Brez obraza. Ammo so vzgojili posvojitelji v Akri, bila je ena redkih študentk Univerze za znanost in tehnologijo, kljub visoki izobrazbi pa je po diplomi odšla iskat srečo v Evropo, natančneje v Nemčijo. Trenutno živi v Gani, je mati treh otrok in žena bančnega uslužbenca, sama pa zaposlena kot davčna inšpektorica. >>Saša Bizjak, komentarji
Zbirka kratkih zgodb ganske pisateljice Ama ata Aidoo. 
>>pavelk, komentarji
Bili so tujci v Afriki. Popotniki, pisatelji iz Zahoda, kolonialni gospodarji, uradniki in antropologi. Tujci, ki so v sebi čutili opisovalni pisateljski dar in ga izrabili za natančen oris tega, kar naj bi afriška celina bila. To je bila tako imenovana književnost o Afriki, ki jo je razviti svet poznal bolje, kot pa samo afriško književnost, za katero vemo, da obstaja že vsaj tri tisoč let. Književnost o Afriki se namreč za afriško književnost ni kaj dosti zanimala. Vprašanje je, če se je sploh zanimala za kaj, kar je afriško. Pozornost je bila prej ko ne, usmerjena na iskanje ruralnosti, hecnih navad, golote in neke pristne, čeprav divje, otroške naivnosti. Dogajali so se raznosvrstni kiksi: ne samo pisateljski, tudi v antropoloških poročilih, naivnih potopisih in seveda najhujši kiks, ki sta ga zgrešili evropska in ameriška politika. Takrat se je moral kot odgovor na to roditi afriški roman, ki svoj največji vzpon doživi v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, v času osamosvojitve večine afriških držav. >>petras, komentarji
 Saj, mar nimata grafit v galeriji in grafit na ulici povsem drugačen smisel? Oziroma celo, ali nista njuna smisla pravzaprav ravno nasprotna? >>Bojan Anđelković, komentarji
Aprilska oddaja prinaša: pogovor z Valerijo Vendramin o njeni knjigi Shakespearove sestre: feminizem, psihoanaliza, literatura; pogovor z Natašo Hrastnik o afriških pisateljicah in prispevek o ganski pisateljici Ami Ati Aidoo; in še utrinke s pesniškega večera ob 80-letnici slovenske pesnice Ade Škerl. >>komentarji
Ljubitelji teatra smo že od polovice lanskega leta, iz meseca v mesec, nestrpno pričakovali najavljeno premiero Sofoklejevega Kralja Ojdipa v režiji Mileta Koruna. Prejšnjo, tretjeaprilsko soboto, smo jo končno in – moram reči na žalost – tudi dočakali. >>Bojan Anđelković, komentarji
Recimo, da bi v lokalu pri sosednji mizi sedela dva moška in se pogovarjala. Recimo, da vas ne bi opazila in bi bil njun dialog zato povsem spontan. O čem mislite, da bi se pogovarjala? O ženskah in seksu? O službi in zakonskih težavah? O rododendronih in smrti? O Aristotelu? Recimo, da ja. Zagotovo pa se o tem pogovarjata Harry in Sam. 
>>Katjak, komentarji
Tokrat je naša ženska, za sodobno umetnost navdušena ekipa, k sodelovanju pritegnila kar tri moške kandidate. Matjaž Brulc sporoča, kaj ga je pritegnilo na razstavo Andreja Štularja, ki je do 28. aprila na ogled v Bežigrajski galeriji. Boštjan Bugarič pa je odpotoval v Maribor in se navdušil nad Alenom Ožboltom. V Arteriji gostimo Tomaža Kučarja, ki bo napovedal, kakšna razstava se obeta ta teden v Mali galeriji v Ljubljani. Martina poroča, kaj si lahko ogledate v galeriji ŠKUC. >>vizualka, komentarji
... Projekt je bil premierno predstavljen 15. marca v času trajanja razstave "infoMama" Igorja Štromajerja v razstavnem salonu Rotovž. S prikazanim videom z naslovom Abortus se je Grassi navezal na kontekst razstave infoMama. Avtorja Grassi in Štromajer sta prej sodelovala na projektu "Problemmarket - borza problemov". // >>Nenad Jelesijević, komentarji
Zbogom Lenin! je prikupen film o družini, ki se znajde na prehodu iz socialistične v kapitalistično Nemčijo. Po eni strani pripoveduje o posameznikovem sprejemanju novega, drugačnega družbenega reda, kot ga je bil vajen do sedaj, hkrati pa o možnosti zavajanja in prirejanja sedanjega v tisto prejšnje. >>Saša Bizjak, komentarji
Po klepetu z Miranom Stanovnikom o tem, kako preživeti nadčloveške naporie na rallyju Pariz - Dakar skočimo še na Moto Boom in izvemo, kateri "lepotec" je bil na Bike showu najbolj všeč publiki in strokovni žiriji. Sledi še nekaj besed o novi uniji motoristov M.U.S., ki se je pridružila že obstoječi Zvezi moto klubov Slovenije (ZKMS) ter Društvu motorističnih aktivistov Slovenije (MAKSI). >>lucy, komentarji
V Fotki ste zvedeli nekaj malega o irskem umetniki Jamesu Colemanu. >>Jan, komentarji
... V prihodnje mora o(b)stati možnost zastaviti vprašanje "Kaj dogaja?", ne glede na to ali se bodo množice preselile na podeželje ali v periferije. // >>Nenad Jelesijević, komentarji
Aleš Berger je med slovensko publiko že dolgo časa dokaj znano ime. Do sedaj smo ga poznali predvsem kot prevajalca francoske književnosti in dramatike, kot pisca številnih gledaliških kritik in nenazadnje tudi kot moža, ki je v slovenščino prevajal stripe z Asterixom v naslovni vlogi. Po vseh kilometrih napisanih vrstic pa stopa tokrat Aleš Berger pred nas tudi kot avtor literarnega prvenca – pred kratkim je pri študentski založbi Litera v zbirki Nova znamenja izšel zvežčič njegovih kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Zagatne zgodbe. >>Matjaž Brulc, komentarji
Kratke zgodbe, v Bosni rojenega Josipa Ostija, z naslovom Učitelj ljubezni, ki jih je nedavno tega izdala mariborska založba Litera, se napajajo v epohi avtorjevega zgodnjega otroštva. Kaj se je takrat v resnici zgodilo, kaj je spominjanje spominov in kaj je fantaziranje, nas od tukaj naprej preprosto ne zanima več – literatura je pač literatura, uvod po tisti drobni knjižici zgolj votlo nakladanje, odmora za kosilo pa bo takisto vsak čas konec. Dejstvo je, da je pred nami šestnajst vznemirljivih vinjet iz otroštva, že druga zbirka kratkih zgodb, ki jo je sicer pesniško in esejistično navdahnjen Josip Osti napisal v slovenskem jeziku. >>Matjaž Brulc, komentarji
Svet, ki ga s svojimi miti, bogovi in pustolovščinami ustvarjajo antični epi in dramatika, je sodobnemu bralcu bolj ali manj znan. Nekaj se je naučil v šoli, nekaj je tako mimogrede spoznal iz knjig in filmov. Malo manj pa je sodobnemu bralcu znan antični roman, zato je vsak nov prevod te arhaične zvrsti pomemben in obogati vsako, še tako pisano, druščino knjig na polici. Prepričana sem, da bo svoje mesto med njimi našel tudi roman Ahileja Tatija z naslovom Levkipa in Klejtofont. >>Maja Zupančič, komentarji
Konec februarja je bil v Plesnem teatru Ljubljana premierno predstavljen IMPROVE avtorice Sinje Ožbolt in njene asistentke Nine Meško. Gre za neke vrste nadaljevanje Blastostrelke, projekta, v katerem so se koreografinja Ožboltova in osmerica plesalk in plesalcev spraševali o možnostih telesa in izpostavljali razmerje virtualnega in realnega. Gre za nadaljevanje predvsem v smislu osredotočanja na telo plesalca v samem prostoru uprizarjanja. >>Ana Perne, komentarji
V ponedeljek je plesna predstava Poziv afriške skupine Salia nї Seydou otvorila Festival zahodnoafriške kulture, ki bo do sredine julija potekal v Cankarjevem domu. >>Tamara Langus, komentarji
V današnji oddaji bomo s študentom praške filmske akademije spregovorili o stanju slovenske kinematografije.
Kaj pomeni študij v tujini, ko se vrneš nazaj v Slovenijo in kako v Sloveniji priti do svojega filma ... V gosteh bo tokrat v živo Stjepan Drača, ki je pred kratkim posnel tudi svoj film Ribja postrv.
>>SanaBi, komentarji
 Tako imamo skozi celo knjigo neskončen niz citatov:
od Platona in Aristotla do Montaignea in Pascala, od
Homerja in Shakespeareja do Flauberta in Dostojevskega.
Dobimo vtis, da je vsa svetovna literatura napisana
samo zato, da bi podprla par bedastih Gluksmannovih
tez. >>Bojan Anđelković, komentarji
Tokrat bomo predstavili Kosovela bolj celostno. Od začetkov pesnjenja dalje. A vseeno malo drugače kot zgolj z navajanjem dejstev. Ker pesnik ni tisto, za kar ga označijo literarni teoretiki po njegovi smrti, je več kot le opomba v leksikonu. Pesnik je lastna poezija in njegova poezija je on sam. Razkriva notranja občutja, misli, nestrinjanja, podporo in ljubezni. Zato bo tokratna podoba Kosovela mozaik, sestavljen iz njegovih pesmi. >>petras, komentarji
V današnji Arteriji se bomo posvetili novi razstavi, ki se nocoj odpira v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja fenomen slovenskega grafita. Pogovarjali se bomo s kustosom razstave Božidarjem Zrinskim, svoj pogled na problem grafita v galerijski instituciji bo prispeval Bojan Anđelković.
Vabljeni k poslušanju. >>vizualka, komentarji
Gre za lirično meditacijo, polno famoznih posnetkov narave in budističnih simbolov, ki pa v končni fazi le pripomorejo k vdoru krutosti, vendar na izrazito estetski in subtilen način. >>Saša Bizjak, komentarji
Profil fotografa, ki se ukvarja z nenavadnim početjem.... 
>>pavelk, komentarji
V Pepelki se prepletata klasični balet na konicah prstov in sodobni plesni gib. Spremlja ju 130 minut klasične, bogate glasbe, ki omogoča prikaz številnih karakternih lastnosti posameznih likov. >>Tamara Langus, komentarji
Kaj pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«? To pomeni: pljuj mi v obraz, izvrtaj mi oči, samo moje sanje mi pusti, tepi me, s škorpijoni me tepi, zato da se pokorim za vse grehe, ki so jih naredili v teku 2000 let kralji in papeži, carji in kardinali. To pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«. >>petras, komentarji
Kako močna je v resnici ženska strast? Še posebej tista zatajena in zatirana. Tista prepovedana. Vemo – tako neizmerna je, da ima uničevalno moč. Tako je danes in tako je bilo včasih ... v neki hiši sredi andaluzijske vasice, kjer je imela glavno besedo neizprosna gospa Bernarda Alba. >>Katjak, komentarji
Rahlo humorno, intelektualno plitko, zato pa verjetno širši množici dostopnejše in zabavnejše. >>Saša Bizjak, komentarji
Od jutri ob pol devetih zvečer dalje bo celotna druga polovica marca v Kinoteki v znamenju Ermanna Olmija. Štirinjast celovečernih filmov, med njimi tudi najdaljši, več kot triurni, film Drevo za cokle, za katerega je v Cannesu leta 1978 prejel zlato palmo. >>SanaBi, komentarji
Marčevski Sektor Ž gosti Katjo Mihurko Poniž, avtorico knjige Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, predstavlja francosko kiparko Louise Bourgeois in objavlja osmomarčevsko poslanico Maše Ogrizek. >>Katja, komentarji
|
| Najbolj brano |
