|
"Ker ravno igrajo pachango, si Marie-Thérčse zaželi plesa. Toda na plesišču ni nikogar drugega in vsi ljudje pri šanku ju gledajo. Vsi se smehljajo. Nasmeh ob pogledu na dekle, ki ob vsaki noti, ki jo zaigra orkester, izraža svojo mladost s stegni, z nogami, z rameni, z velikim zdravim nasmeškom na ustnicah. Raznežen nasmeh tudi ob tem petdesetletniku, ki si ne beli glave s plešo in trebuhom, tako veselo pleše."
Sodobna kongoška frankofona kratka proza prvič, zgodba Gospod Poslanec Henrija Lopeza, to nedeljo v oddaji Tu pa tam, skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Botz, Tjaša in Nina
Prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
Kot vedno so najprej sledile novičke iz GLBT sveta, ki jih je pripravila Tatjana Greif, v rubriki Akcija-Reakcija smo sledili festivalu gejevskega in lezbičnega filma ter se pogovarjali s predstavniki vseh treh lokacij, kjer se je odvijal letošnji festival, v Komentarju smo izpodbijali izjave dr. Ivana Štuheca, v nadaljevanju pa je literarno uč na Goldsteinove Homo konzerve vrgla še Tea Hvala. Za konec pa smo prebrali še odprto pismo izjave za javnost ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki jo je pripravil DIH. >>Vesna Vravnik, komentarji
"Koliko svetov je torej?" V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je v mesecu decembru napočil čas za premierno uprizoritev njihove letošnje mladinske predstave. Dramska adaptacija Nicholasa Wrighta Njegova temna tvar je narejena po predlogi romana Philipa Pullmana. Skoraj triurna predstava, ki zahteva močno koncentracijo – še posebej pri mladi publiki – poleg metafizike zastavlja aktualna vprašanja o veri, razumskih zmogljivostih ter vsakovrstni moči človeka. Vse te zagonetke pa se izvršujejo v znanstvenofantastičnem svetu, kjer se splošna merila in načela morda na trenutke stikajo z našimi, v principu pa predstavljajo popolnoma nov in presenetljiv svet. >>Zala Dobovšek, komentarji
Tema Fotke so bili trije pripadniki Düsseldorfske fotografske šole: Andreas Gursky, Thomas Ruff ter Thomas Struth. Skupaj predstavljajo enega izmed bolj značilnih fotografskih stilov ali pogledov, ki v zadnjih desetletjih polnijo eminentne umetniške galerije širom sveta.  >>pavelk, komentarji
Michal Viewegh velja za trenutno največjo zvezdo češkega pisanja. Od izida prvenca Čudoviti pasji časi se je njegova pisateljska slava zviševala z nizom uspešnic za uspešnico, kar mu je prislužilo naziv komercialnega pisatelja. Med najbolj brana in prevajana Vieweghova dela sodi tudi Roman za ženske, ki je letos doživel preobrazbo v Film za ženske, ki si ga trenutno lahko ogledamo v slovenskih kinematografih. >>Lejla Švabič, komentarji
To soboto se je v SNG Drama predstavilo Slovensko stalno gledališče Trst z otvoritveno predstavo letošnje sezone, Romulus Veliki Friedricha Dürrenmatta. Predstavo je režiral Diego de Brea, ki je na letošnjem Borštnikovem srečanju za svoji zadnji dve predstavi, Kraljico Margot in Edvard Drugi prejel nagrado za estetski preboj. Sam svoj pristop označuje predvsem kot poglobljeno ukvarjanje s tekstom in situacijo, kot iskanje in prepuščanje igralcev v praznem prostoru, pri čemer ostala gledališka sredstva vstopajo kasneje. >>nika arhar, komentarji
  Tokratna Arterija je napaberkovala kopico zanimivih tem. Maja se je odpravila v galerijo ŠKUC in kustosinjo Sandro Sajovic povprašala o projektu, ki je tam na ogled, Petja pa sem pohajkovala po novi retrospektivni razstavi Janeza Bernika v Moderni galeriji in raziskovala od kod je prineslo pamflet Cesarjeva nova oblačila. In seveda dolgujemo še razmislek in pogovor o muzejih doma in v tujini. V studiu bosta o tem spregovorila Božidar Zrinski in Polona Lovšin.
>>vizualka, komentarji
Prejšnji teden so na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorili zadnjo premiero letošnje sezone. Dramo Je to človek?, nastalo po motivih istoimenskega romana italijanskega pisatelja Prima Levija, je režiral Boris Kobal, dramatizacijo romana pa je izvedla Ira Ratej. >>kristinas, komentarji
V tokratni oddaji lahko slišite pogovor z dr. Evo D. Bahovec, ki je urednica Delte - revije za ženske študije in feministično teorijo. Delta namreč praznuje 10. obletnico izhajanja.
V studiu se bomo pogovarjali z Ano Jereb, ki bo razkrila zaključke svoje diplomske naloge z naslovom "Od histerije 19. stoletja k anoreksiji 20. stoletja kot simptomatiki patriarhije".
Poiskali pa bomo tudi odgovor na vprašanje, zakaj Društvo Ključ, ki ponuja pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, v januarju zapira svoja vrata ter kaj se nam, v boju proti trgovini z ljudmi, obeta v prihodnje.
Postali pa bomo še ob mednarodnem dnevu človekovih pravic ter ob ustavni pravici do abortusa. >>JasminaJ, komentarji
Torkov večer so v Arhitekturnem muzeju na Fužinah odprli razstavo, posvečeno slovenskemu arhitektu Maxu Fabianiju. Razstava, naslovljena, Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel, odkriva Fabianijevo življenje, ki je stopilo iz plemiškega udobja v skupni korak s slehernim človekom . Za zasnovo in postavitev razstave so poskrbeli Janez Koželj, profesor s Faklutete za arhitekturo in Tina Jazbec z Natašo Dolenc, iz Ustanove Max Fabiani, s Štanjela. >>Peter Karba, komentarji
Bili smo otroci, ko smo z očmi požirali njegove stripe. Tisti, ki so bili priče prvim izdajam v takratni Tedenski tribuni, so danes že skoraj v pokoju. V minulih dneh je njihov avtor, Miki Muster, dopolnil častitljivih osemdeset let. >>Peter Karba, komentarji
Včeraj se je v galeriji Kapelica na Kersnikovi zgodil eden izmed tistih dogodkov, ki se jim reče performansi. Paul Granjon je bil avtor, ki je na avdio-vizualni pa tudi prvoosebno praktični način uprizarjal njemu nadvse vznemirljivi koitus med nekaj bitno tehnologijo in človekom. Z Lab je raziskovalni center Z Productions. Stvar se je v septembru 1995 preselila iz Marseilla v Cardiff, kjer so se razvojni programi osredotočili ravno na evolucijo ljudi in strojev. Kot izgleda se Z Lab ne ukvarja z dvema različnima kategorijama posebej, ampak obdeluje njun odnos, ki je namenjen razplodu nove vrste človeka-stroja. >>Igor Bijuklič, komentarji
Nagrad kolikor hocete...
Vesna za najboljši celovečerni film (igrani, dokumentarni ali animirani): Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča
Vesna za najboljši srednjemetražni film (igrani, dokumentarni ali animirani): Kaj boš počel, ko prideš ven od tu? Saše Podgorška
fotografija na levi iz animiranega filma Zasukanec Špele Čadež, prejemnika nagrade za prvenec.
ostale v nadaljevanju! >>SanaBi, komentarji
»Zdaj ne dvomimo več. Vemo, da se je Abraham odpravil na pot, da na ta dan zakolje lastnega sina.«
In Izmael je brez zavesti padel na sredo poti. Ubogi otrok! Ko je zopet prišel k sebi, je vprašal svojega gospodarja: »Oče, kaj vendar pomeni vse to? Je tudi gora lagala, tako kot starec? Sem morda na ta dan dosegel skrajni rob svojega življenja? Se morda gospodar usod pripravlja, da me pokliče k sebi? Oče, v tvojih rokah bom poln podložnosti in iz mene ne bo slišati nobenega vzdiha nad preteklostjo. Naj se izpolni, kar je zapisano!«
Tu pa tam bo v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih postregel s tremi kratkimi zgodbami alžirskega pisatelja Rabaha Belamrija.
Interpretacija: Arni, Katja in Tjaša
Prevod: Suzana Koncut
>>petras, komentarji
Jesenski motociklistični saloni so paša za oči, zimska TV moto sezona pa ne preveč dober trening za zadnjo plat.
 >>lucy, komentarji
Včeraj je v Cankarjevem domu svoja vrata odprl že 21. knjižni sejem, osrednji slovenski knjižni dogodek, na katerem se letos predstavlja približno 80 slovenskih založb. Založniki, ki tovrstni dogodek v največji meri izkoristijo za lastno samopromocijo, hkrati že tradicionalno v isti sapi tarnajo, kako črni oblaki se zgrinjajo nad njimi. No ja, cenovno ugodne knjižne izdaje časopisnih hiš jih prav gotovo niso uničile, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z uvedbo tako opevane enotne davčne stopnje. >>kristinas, komentarji
 Za galerijo ŠKUC se skriva majhno dvorišče, ki ga je šef Joško očistil smeti in garjavih mačk. Med razpadlimi fasadami hiš, za priljubljeno Pavlo, me je trojica umetnikov in kustosov pripeljala v ta novonastali parkec. Stopila sem še korak dlje in se znašla pred Kabinetom. Ta je s svojo zloščeno novostjo predstavljal zanimivo nasprotje zapuščenemu prostoru v katerem se je nastanil.
>>vizualka, komentarji
 Za začetek dolgujemo Petrov esej ob doživljanju letošnjega Breaka.
Zatem pa: Arhitekturni bienale v Tobačni tovarni in ves rompompom okrog njega. Ksenija že težko čaka da pokritizira pop in blišč. Peter se mudi na liniji lokalno globalno. Petja razmišlja o sodobnih muzejih in bo zato v studio povabila Božidarja Zrinskega iz MGLC-ja. >>vizualka, komentarji
Antwerpen, druga polovica šestdesetih let. Na tamkajšnji železniški postaji se prvič srečata pripovedovalec romana in Austerlitz, moški, star 67 let, »domala mladostnega videza in svetlih, nenavadno kodravih las«. Človek brez identitete, človek, ki ne sodi nikamor. Njuno naključno srečanje postane večdesetletno druženje, pogovori vse daljši in razkrivajo vedno več. >>kristinas, komentarji
 V petem Artefaktu vas bomo spoznali z Dr. Aganom (alias Dragan Papić), srbskim nultimedijskim umetnikom, fotografom, internetnim gurujem in, predvsem - človekom. V nadaljevanju lahko preberete Papićevo skrajšano biografijo. Papićeva dela lahko pogledate tukaj: http://seecult.org/ipw-web/gallery/DraganPapic/ Dr. Aganov naslov je: nihil@rvkds.net. Dr.Agan uživa v prebiranju pisem ljudi, ki mu imajo kaj povedati. Odgovarja vsem.
+++ Poleg tega vas bomo postregli z dokumentarnim filmom za slepe Amerika – the land of oportunities... Glavne vloge: Harry S. Truman, Ronald Reagan, J. F. Kennedy, Marilyn Monroe, George W. Bush, Neil Armstrong in Charles Manson. +++ Bonus: Okrogla miza na temo kozmosa! Udeleženci: William S. Burroughs, Timothy Leary, Brion Gysin, Les Levine in Robert Anton Wilson. V soboto 26. 11. ob 17 h! >>Bojan Anđelković, komentarji
Nagrada vodomec za najboljši film uradne tekmovalne sekcije novih režiserjev Perspektive
Skriti Adut/Voksne mennesker/Dark Horse
Režija: Dagur Kári
Posebna omemba mednarodne žirije za podelitev nagrade vodomec:
Odgrobadogroba/Grave Hopping
Režija: Jan Cvitkovič
Nagrada Zveze mednarodne filmske kritike FIPRESCI
Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003/Što je Iva snimila 21. listopada 2003
Režija: Tomislav Radić
Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic
Šutka/The Shutka Book of Records
Režija: Aleksandar Manić
V nadaljevanju... >>SanaBi, komentarji
Že v uvodni razpravi Sovraštva do glasbe nam Pascal Quignard z raznimi mitološkimi liki dokazuje, da je bila zvočnost že od nekdaj pogubna, povezana z nasiljem, podjarmljanjem, zastrupljanjem duše in celo s smrtjo. V zbirki esejev francoski pisatelj potuje od antične pogubnosti glasbe pa vse do glasbe, ki zastruplja v modernih nakupovalnih središčih. Zvočnosti je po pisateljevem mnenju povsem nemogoče ubežati, saj »ušesa nimajo vek«. >>Maja Krajnc, komentarji
 Balkan je danes še vedno popularna beseda. V naša ušesa plava iz ust politikov, novinarjev, teoretikov, priplazil pa se je tudi v svet umetnosti. Vsaj tri velike razstave so v začetku tega tisočletja za svojo glavno temo izbrale pojem Balkana in balkanske umetnosti. Balkanio so iskali Peter Weibel, Eda Čufer in Roger Conover. Harald Szeemann je s svojo razstavo Kri in mleko želel pokazati, da je prihodnost na Balkanu, v soteske Balkana pa se je podal Rene Block.
>>vizualka, komentarji
  Kako se film ljubi z avtorjem? Ja no, za začetek se pod roko peljeta v Tivoli. Sedeč na klopci si zvijeta cigareto, potem pa…mečkanje in odhod. Avtor je Naško Križnar, film pa 8 milimetrski, črnobeli. Ljubezen se je zgodila leta 1968, zdaj pa je na obisku v obeh Bežigrajskih galerijah.
>>vizualka, komentarji
V Equrni poteka razstava prekmurskega slikarja mlajše generacije Mitje Ficka z naslovom »Rdeča preproga«. Senzibilen slikar v svojem opusu iskreno opisuje iskanje samega sebe na poti od smrti do rojstva nazaj v nedolžnost. Slike odražajo večno hrepenenje v iskanju po višjih lepotah, vrednotah in smislu. Upanju, da jih bo našel skozi slikarski proces in najdene ponudil gledalcu. >>Maja Smrekar, komentarji
»Na točilnem pultu so stale same skodelice. Rahlo so podrhtevale. Mi pa z njimi. V resnici ne pijem veliko, do ničesar mi ni, preprosto. V gozdovih smo imeli vedno s sabo steklenico janeževega žganja. Pred vsakim helikopterskim napadom smo si privoščili pošten požirek. Sandlo, je govoril moj tovariš. To je pomenilo čisto, brez vode. Tako močno je žgalo v trebuhu, v grlu, da glava ni več mislila. Ko je tovariša zadel rafal, ni niti opazil.«
Jamel Eddine Bencheikh, "Megličasti bistro", nedelja, 20.11. ob 20.00
Interpretacija: Žorž in NinaG.
Prevod: Suzana Koncut >>petras, komentarji
V sobotni oddaji prisluhnite napovedi 21. Festivala gejevskega in lezbičnega filma, ki se prične 26.11. in zaključi 3.12. Letošnja novost je širitev festivala še v Koper (poleg Ljubljane in Celja) ter obogaten program s kratkimi filmi. V oddaji prisluhnite komentarju Igorja Španjola, festivalskemu selektorju in intervjuju s Suzano Tratnik, že dolgoletni sodelavki festivala. V nadaljevanju bomo predstavili pobudo akcije "Lezbijke darujejo kri", njeno ozadje in pomen ter pogled individualne aktivistke Maje Pan na trenutni slovenski gejevski in lezbični aktivizem. Na poslušanje v soboto, 19.11. ob 17h! >>Vesna Vravnik, komentarji
 Emil Schildt je bil rojen leta 1958 na Danskem. S fotografijo se je pričel ukvarjati v osemdesetih letih, od leta 1987 pa se s fotografiranjem tudi preživlja. Njegove specialiteta je predvsem uporaba starejših fotografskih tehnik, ki jih dandanes le še redko srečamo. Najbolj pri srcu mu je uporaba tekoče emulzije, pa cianotipija, manipulacija z negativi in pozitivi ter podobno. Poleg lastnega fotografiranja predava fotografijo tudi na srednji šoli. Morda ni odveč nameniti nekaj več besed omenjenim fotografskim tehnikam, ki ji uporablja. >>pavelk, komentarji
Mestno gledališče ljubljansko poznamo predvsem po pestrem izboru komedij. Nič nenavadnega torej, da se je med uvodnimi uprizoritvami v sezoni 2005 – 2006 znašel prav Goldonijev tekst Beneška dvojčka. Gre za komedijo, ki svoje temelje stavi na commedio dell´ arte, obenem pa se že racionalizira v smeri razsvetljenske komedije. Tokrat jo je na oder postavil režiser Dušan Mlakar. >>Nika Leskovšek, komentarji
Evropa prve polovice 20. stoletja. Čas, ko so odzvanjali zadnji toni prve svetovne vojne in si je svet počasi lizal rane. Iluzije umetnikov o dokončnem izbrisu gnijočega meščanskega sveta in stvaritvi prostora za novo umetnost novega človeka so se sicer uresničile, vendar so zahtevale visoko ceno. Posameznik je doživljal krizo subjekta, ki sta jo izzvala brutalnost svetovnega klanja in dokončen zlom dotlej veljavnih socialnih ter etičnih vrednot. Mučila ga je vedno večja podrejenost moderni tehnologiji, ki je dokazovala, da je čas prehitel človeka. >>kristinas, komentarji
|
| Najbolj brano |
