- V Berlinu sredi decembra potekala predstavitev slovenske video umetnosti - Videodokument & Eyedentify Yourself
- V Moderni galeriji 5. trienale sodobne slovenske umetnosti - U3.
- Na Švedskem bodo v letu 2007 praznovali 100. obletnico rojstva kreatorice večne Pike Nogavičke - Astrid Lindgren.
JasminaJ, komentarji
Kdo bi si mislil, da se knjiga Spisi o seksualnosti, pod katero je podpisan sam izumitelj seksualnosti kot diskutabilne ideje, Sigmund Freud, konča na strani 158! Seveda ne gre za neko zbirko pavšalnih paberkovanj, ki bi jih med trde platatnice zvezal Freud sam, gre za izdajo Društva za teoretsko psihoanalizo. Izdajo v več smislih besede. 
V nekem intervjuju je Umberto Eco – romanopisec, ki o sebi raje razmišlja kot o profesorju semiotike - potarnal, da ne razume pisateljev, ki vsako leto napišejo nov roman. Sam skuša proces pisanja raztegniti kar najbolj, saj kakor pravi, ni nič lepšega kakor dolgo vrsto let preživeti s svojo zgodbo. Eco je gotovo užival, ko se je ob pisanju knjige Skrivnostni plamen kraljice Loane potapljal v čase svojega odraščanja, za bralca pa tega ne moremo trditi.
V petek je bila Stara elektrarna prizorišče dveh predstav, in sicer Zadnje egoistične predstave Mareta Bulca in (S)pozabe kaprice Irene Tomažin. Odvijali sta se v sklopu Maskinega dogodka Po vračanju? , ki je obeležil več letošnjih produkcij, katerim je skupno črpanje iz preteklosti. Starejše gledališke predstave so si umetniki podvrgli lastnim ustvarjalnim vzgibom in tako na specifičen način predelave obudili pretečen material ter ga vzpostavili v luči modernejše realnosti. Tako se je imela ponoviti tudi odmevna letošnja predstava, rekonstrukcija udarnega projekta Pupilija papa Pupilo Pa Pupilčki, ki je burila duhove leta 1969.
Današnje beograjsko pismo je posvečeno problematiki in položaju homoseksualne populacije v Srbiji. Kar zadeva ureditev zakonskih pravic homoseksualne populacije, je bilo o tem precej govora v zadnjem času. Konec oktobra je namreč Srbija, po razglasitvi črnogorske neodvisnosti samostojna država, sprejela novo ustavo. Navkljub kratkem času, ki je bil dan za javno debato o predlogu nove ustave, je bila slednja sprejeta na oktoberskem referendumu. Ena od zamer ustavi, ki je po besedah predlagateljev ’moderna evropska ustava’, je bila tudi zakonska (ne)ureditev istospolnih partnerstev. 
U3 PRED U3
akšnega zatišja na kulturni sceni pa že dolgo ne. Na elektronsko pošto dobivamo večinoma zgolj voščila raznih kulturnih hramov in posameznih umetnikov. Celo na STA je tokrat bolj slaba bera. Ni kaj, prazniki so v počitek nagnali tudi sicer neustavljivo marljive kulturniške mline. Zato danes na Radiu Študent pri najboljši volji zgolj dve kulturni novici.
Najbolj zemeljsko na človeku je njegovo telo, ki mu s svojo mnogotero čutnostjo omogoča in delno tudi osmišlja življenje. Je njegova vez z zunanjim svetom, prek katere je vsak občutek neposredno pristen, pa naj gre za užitek ali trpljenje. In čeprav sodobni človek postavlja prevlado uma nad telesom in čustvi nasploh, ga to izumetničeno razmerje pogosto pusti na cedilu. Tako se bitje, tako ponosno na svojo civilizirano uglajenost in sistematično inteligenco znajde v precepu. Je v bitki dveh mogočnih sil, ki si ga obe lastita in ki ju obe potrebuje – v bitki telesa in duha. 
Prejšnji teden je Slovensko mladinsko gledališče premierno uprizorilo predstavo Kleist, ki jo je režiral, likovno in zamiselno zasnoval Silvan Omerzu, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Silvan Omerzu, sicer uveljavljeni lutkovni ustvarjalec se je tokrat prvič lotil režiserskega dela. Izbral si je kontroverzno persono iz preloma 18.v 19. stoletje – Heinricha von Kleista. 
V tednu od 10. do 18. novembra naprej se je na severu Italije, v mestu Lancie, zbralo filmsko. Tako cineasti, cinefili pa tudi Italjani, ki so na primer pridno množično in dolgo - verjetno kakšne dobre pol ure, če ne več - stali v vrsti, ki se je vila izpred kina Masimma in zavzemala še več deset metrov po ulici. Vse to le zato, da bi kupili vstopnico za projekcijo Pelts in pozdrav njenega stvaritelja, italijanskega režiserja Daria Argenta. Ne moremo si kaj, da ne bi zavili z očmi in pripomnili: »Kako italijansko!«
V tokratni oddaji se bomo izjemoma posvetili izključno eni temi. Gre za vprašanje pomembnosti skladateljic resne glasbe skozi čas.
V knjižni zbirki Mestnega Gledališča Ljubljanskega je izšla nova knjiga z naslovom »Javno uprizarjanje – Eseji o gledališču našega časa« ameriške teatrologinje Janelle Reinelt. Avtorica je mednarodno priznana strokovnjakinja, ki se ukvarja predvsem z odnosom med gledališčem in uprizoritvijo na eni strani ter družbenimi razmerami na drugi strani. 
V nedeljo, 17. decembra, se je pred Glejem zbrala gruča entuziastov, ki so izpod zimskih pokrival sramežljivo opazovali drug drugega, si potihem priznavali, da vedno zaspijo šele ob treh zjutraj, ko se na Discoveryju končajo FBI Files, in pri sebi ugibali, koliko in katere nove umazane podrobnosti bodo izvedeli na predstavi, ki se bo vsak hip pričela. Tisti najbolj obsedeni med njimi se kar niso mogli znebiti vtisa, da bodo dvorano zapustili razočarani, hmm, saj veste – nikoli ni tako dobro kot v fantazijah ...
Razstava Pogled z druge strani - Konservator Restavrator Umetnik, ki so jo te dni odprli v Mestnem muzeju Ljubljana, je posvečena Veljku Tomanu, dolgoletnemu sodelavcu muzeja. Razstave, kot je pričujoča, so pomembne, ker predstavijo potek dela restavratorjev in konservatorjev, ki je običajno skrit očem javnosti. V sklopu razstave, ki bo odprta do 4. marca, bodo januarja in februarja potekale ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke. 
V gledališču Glej je bila pred kratkim uprizorjena predstava »Ljubljana-Zagreb-Beograd-STOP«. Na sporedu se bo ponovno vrtela v drugem delu sezone, začenši s ponovitvami v Januarju 2007. Predstava, ki so jo avtorji poimenovali "kratka energijska zgodba", je nastala v koprodukciji 'BU Teatra' in 'Gledališča Glej' ter predstavlja zanimivo kombinacijo različnih uprizoritvenih medijev. Združuje vse od giba, video prezentacije, neodvisne glasbene spremljave pa do verbalnega gledališča. 
Trideset tisoč let p. n. št . – z jamskimi slikarijami pračlovek odkrije prvi medij 
Filozofija v kuhinji? Prva slutnja bi bila, da gre še za en primer iz niza zlorab besede filozofija, ki jo je dandanes zmožno pritakniti katerikoli dejavnosti ali z njo ustaviti dejavnost govornikovih ust, ki bljujejo preveč besed, tistih abstraktne sorte. Nehaj že enkrat filozofirat in mešat zrak, bi se glasila zapoved. Avtorica knjižice že v uvodu odpira vprašanje meja banalnega na način, ki bi ga lahko označili kot upravičevanje svojega, za resno in kanonizirano filozofijo hudo neresnega početja. 
Nagrade imajo umetnike rade. Letošnja dobitnika Jenkove nagrade za najboljšo pesniško zbirko v preteklih dveh letih sta Josip Osti za Vse ljubezni so nenavadne in Miklavž Komelj za Hipodrom. Po mnenju žirije za podelitev nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, sta nagrajeni zbirki v marsikaterem pogledu komplementarni knjigi, a obe izrekata nepojasnljivost sveta, vendar v vsaki pesmi podeljujeta imena in pomene njegovim zagonetnostim. 
Pred dobrima dvema tednoma je v politični magazin »U sridu« hrvaške Nove tv prišla oblečena kot nuna. Mimika in gibi so ustrezali njeni vlogi, le njene ironične izjave so izstopale. Vprašanje, ki ga je tedaj namenila predstavniku hrvaške konzervativne politične opcije, sodi med antologijske izjave. Zanimalo jo je, ali njegovo preteklo ginekološko prakso in sedajšnje politično delo v HDZ-ju združuje dejstvo, da se pri obojem ukvarja s pizdarijami? Vedrana Rudan ni le pisateljica, je medijska oseba – komentatorica, kolumnistka, nastopačica. 
»Izvzemši peščico visokih funkcionarjev, nihče ni doumel nevarnosti bližajoče se velike pizdarije. In tako se je zgodilo, da je Catherine, ko je dopolnila šestnajst let, videla Marcela, kako je pekarno polil z bencinom, takoj zatem pa jo je mimoidoči polkovnik zažgal. Prišel je Victor, izbezal njene starše na plano in se začel z njimi igrati »Ljubljana – Zagreb - Beograd - Stop«. Če sta se uspela dotakniti zidu, jima je bilo prizanešeno. Če sta se v neprimernem trenutku premaknila: pok, pok.
V dvorani UFA Palast am Zoo, v Berlinu, se je 10. januarja 1927 premierno odvrtela izvorna, 153 minutna verzija Metropolisa. Film Fritza Langa je bil v vseh aspektih kinematografije tistega časa preprosto revolucionarni presežek. Najdražji, najspektakularnejši, najprodornejši, vizionarski, skratka mojstrovina monstruoznih dimenzij iz zlate dobe ponižane in obubožane weimarske Nemčije, se je za ceno skorajšnjega bankrota studia UFA, skupaj s filmi Murnaua in Lubitscha, dokončno zapisala v filmske leksikone in zgodovino. 
Miha tokrat reflektira projekt Tine Smrekar in Katje Kobolt, ki se je zgodil v Škucu. Projekt nosi naslov Warmarkt in ilustrira vojno ter ekonomsko mešetarjenje v središču naše prestolnice. Petja razmišlja o Neue Slowenische Kunst in knjigi skupine Irwin z naslovom Irwin: retroprincip, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. Maja pa se tokrat poglabljam v eno najpreprostejših ravni bivanja – svoje dihanje, ki sem ga skozi zvočno-vizualno instalacijo Matevža Leskovška v Kiberpipi, doživela kot metafizično izkušnjo.