Hvalnica življenja, Dan današnji, Okruški sveta, Minevanje, Slehernik, Črna skrinjica, Pravzaprav pesmi, Tja čez in miniaturna knjiga Pesmi: zgodnja, zrela in pozna trgatev: jagodni izbor - nekaj naslovov pesniških zbirk pesnika, ki se bo predstavil danes v Rimo v eter - rimo v veter.
Poslušali bomo Ervina Fritza. 8. februarja je svoje pesmi bral v KUD-u France Prešeren na Trnovskih tercetih 2007. Fritzove pesmi v izboru Petra Kolška lahko berete v Kondorjevi knjigi Ogrlica iz rad, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 2005.
>>
petrak, komentarji
Danes si v Cankarjevem domu še lahko ogledate uprizoritev Hej, punca!, za katero stoji Societas Raffaello Sanzio, pod avtorstvom pa podpisani Romeo Castellucci. Slednji ni malo in neznano gledališko ime. Uprizoritev, ki jo tokrat razkaže avditoriju Linhartove dvorane, je zgleden primerek odstopanj od tradicionalno poznane gledališke forme. Navkljub veličastnemu imenu, pa 70-minutna uprizoritev, celostno gledano, ni najbolj posrečena. Veliko je zanimivo nastavljenih predlog, vendar pa jih nekaj tudi ponesrečeno strmoglavi v neoprijemljiv, tavajoč, premalo asociacij vzbujajoč potencial. 
Lara Lingua intervju: Kdo so eventualisti? 
Če vzamemo osebne občutke kot merilo, je Bruselj pred petnajstimi ali celo pred petimi leti imel zelo drugačen urbani utrip. To dolgočasno belgijsko mesto s širokimi cestami, danes poka po šivih od mestne kulture, do 
Od kod prihaja hrvaška nagnjenost k jezičnem čistunstvu in ustvarjanju številnih novotvorb tako imenovanega hrvaškega novogovora. Kaj pravi Top lista nadrealista o raznovrsnosti bosanskega, črnogorskega, hrvaškega in srbskega jezika? Kakšen je trenuten rezultat hrvaške pravopisne vojne? In kako kako laskati, dvoriti in zapeljevati s pomočjo klasikov hrvaške poezije – poslušajte nas V SREDO OB DEVETIH ZJUTRAJ. 
Tokratna oddaja o sodobni umetnosti Arterija bo obravnavala dogodke, ki so v preteklih dveh tednih zaznamovali dogajanje na področju vizualnih in performativnih umetnosti v Sloveniji in okolici. Avtorji današnje oddaje smo tokrat obravnavali povsem različne nivoje sodobn 
Juhej! Cvitkovič spet kraljuje. Film "Odgrobadogroba" je na festivalu filmov iz jugovzhodne Evrope (Southeast European Film), ki je v Los Angelesu potekal med 3. in 7. majem, prejel nagrado kritike (Cinema without borders critics Award) za najboljši film festivala. Žirija v sestavi kritikov spletne strani "Cinema without borders" je v svoji obrazložitvi zapisala, da bi po njihovem mnenju "Odgrobadogroba" moral dobiti oskarja za najboljši tujejezični film. Upajmo, da ta dober glas seže tudi v avstralsko-slovensko vas, ki se je lani uprla predvajanju filma na avstralskih platnih, ker naj bi onečastil podobo Kekčeve Slovenije. 
Določen tip, oblika ali vrsta produkcije danes ne zagotavljajo več ničesar, sploh pa ne alternativne družbene pozicije. Tako imajo na Hrvaškem kritični potresi, ki razrahljajo trdo družbeno in politično skorjo, svoje potresno žarišče tudi na krajih, kjer jih ponavadi niti s svetilko ne bi iskali - v popularnem časopisju, v zabavni množični kulturi ali v - z državo poročeni - elitni produkciji. Po hrvaški alternativni sceni se potikamo v SREDO OB DEVETIH. 
Leta 1997 je Bojana Kunst izdala pekočo knjižico kratkih zgodb Višnje v čokoladi. Dve leti kasneje dramaturginja, gledališka kritičarka, publicistka in teoretičarka sodobnih umetnosti pri založbi Maska izda knjigo Nemogoče telo. Če telo v kratkih zgodbicah predstavlja središčni objekt nasladne fascinacije, se za nemogoče kaže gledališko telo, ki se v pisanju Bojane Kunst poteguje za hlastajočim idealom odrske reprezentacije, pri tem pa se umetno strukturo jemlje za paralelno primerjavo v preseku zadnjih dveh stoletij. 
Kultura in umetnost na Hrvaškem 
Na redni spored Cankarjevega doma je prišel ljubljenec 17. Liffa Zajtrk na Plutonu. Film Neila Jordana, ta rahlo nadrealistična kreacija, ki je po literarni predlogi Patricka McCaba doživela kar nekaj ovacij, je tako rekoč, ne samo zajtrk, vendar celotni penzion življenske zgodbe mladega transvestita. Film v ospredju prikazuje križe in težave mladega protagonista Patricka, ki je nekako odgovor na vprašanje kaj nastane, ko se spečata lokalni duhovnik in mlada vaška lepotica v irski vasici v začetku šestdesetih let. Osebna zgodba, ki je umeščena v nemirna leta irsko – britanskega klanja, razkriva široko paleto čustvenih repriz. 
Whereabouts of Mr. Lingua Radio Študent 
»Dekle je noseče!«
Konec aprila se je v galeriji Photon na Poljanski v Ljubljani odprla zanimiva razstava fotografij, ki po kvaliteti presega razstave fotografskih del, ki smo jih vajeni. Čeprav naj avtorjev ne bi povezoval opredeljen 
Moikka! Zadnja Lara Lingua o FINSKEM JEZIKU je INTERVJU. Finec JUKKA se je zaljubil v Slovenko in prišel živet v Ljubljano. Pogovarjali smo se o življenju na Finskem in v Sloveniji. Ker je Jukka mojster japonskih borilnih veščin, naj izpostavimo nanbudo, smo se pogovarjali tudi o tej temi. Prisluhnite finščini in glasbi po Jukkinem izboru. PETEK, 4.5. OB 9:00! Paljon kiitoksia ja hei hei!
Prvomajske praznike v srbskem glavnem mestu je večina Beograjčanov vzela precej resno. Veliko se jih je za nekaj dni odpravilo ven iz mesta. Ulice so bile zato razmeroma prazne in so čakale novih delovnih dni. Kljub navideznemu zatišju, pa se je v prvih majskih dneh v centru Beograda odvijal mini festival »Dnevi Sarajeva v Beogradu«. Festival je organiziran ob petnajsti obletnici obleganja Sarajeva, v znamenju ideje o razvijanju komunikacije mladih iz omenjenih dveh balkanskih mest. 
Tässä on esitys, jonka soisi monien nuorten näkevän, samoin murkkujensa kanssa kamppailevien vanhempien. Rakkaudesta minuun tarjoaa lempeän humoristisen, vähän ironisenkin näkökulman syviin ja tärkeisiin teemoihin.
Metallisydän
Moikka ja tervetuloa Lara Lingua ohjelmaan kauniista suomen kielestä! Tänään matkustamme Suomeen. Voisitteko kertoa meille, missä Suomessa me oikeastaan olemme? 
Nocojšnja oddaja bo obravnavala nekaj izsekov renesančne umetnosti. Govorili bomo o Botticelliju, Brunelleschiju, Albertiju, o zlatem rezu in Leonardu, o njegovem stavu - saper vedere, znati videti.
dolgega časa. Pravljice so se pripovedovale takrat, ko pri hiši ni bilo dela, ponavadi ob večerih, posebej v zimskem času. Če se hočemo pred praznikom dela pokloniti pregovorni slovenski trdoživosti in delavnosti bo torej bolje, če se posvetimo pripovedkam v verzih, to je pripovednim pesmim, ki govorijo o delu.
V obče se za normalnost domneva, da je le drugo ime za kolektivno norost. Vendar s tem ne povemo nič, če rečemo, da smo na nek način vsi nori. Šele od znanosti dalje imamo natančno diagnostificirano norost in norišnice. Pred tem je bila destinacija ubogih na duhu določena šele v onstranstvu, vendar precizno, nebeško kraljestvo je zanje imelo na stežaj odprta vrata. Obstaja določena kvalitativna razlika med klinično norostjo in vsakdanjo norostjo ali tako imenovano normalnostjo, namreč, prvi se ni potrebno več samoreflektirati in spraševati o meji med enim in drugim, slednja pa tega prespraševanja ne zmore, saj je bolj ali manj globoko potopljena v vsakdanjo normalnost. In dozdeva se, da imamo opravka ravno z globino, saj bi morda ne biti nor pomenilo predvsem poznati pravo mero normalnosti.