- amatersko Gledališče Drzne in lepi nagrajeno v Makedoniji
- plesni prvenec Maše Kagao Knez Moja (boljša?) polovica?/My (better) half? v PTL
- v Alkatrazu razstava Arjana Pregla "SpLoščena Slovenija" in pogovor o knjigi Borisa Vezjaka Sproščena ideologija Slovencev - O političnih implikacijah filozofema "sproščenost"
- protestno pismo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev: Protest proti omejevanju svobode govora, neodvisnosti novinarjev in nedotakljivosti sindikalnih predstavnikov
>>
JasminaJ, komentarji
Petra Greenawaya poznamo predvsem po njegovem filmskem opusu, nekaterim je znan tudi kot vizualni umetnik in neumorni kritik filma ter medijskega populizma. Njegove filmske stvaritve, ki so nastajale od leta 1962 so 
Predstavili smo finsko, predstavili smo japonsko - danes pa Teritorij teatra odkriva NORVEŠKO gledališko dogajanje. Dramsko ime Henrik Ibsen je verjetno znano veliki večini poslušalstva; če pa vas zanimajo novejše norveške teatrske poetike, se podajte na sever Teritorija ob 20:00.
Danes ob 22.10 zvečer se lahko odpravimo v Kino Dvor na pravljično potov 
Do 19. junija si lahko v Ljubljanski galerij Photon ogledate razstavo Dušana Piriha Hupa. Predvsem je znan kot fotograf, vendar njegovo delo vsekakor ni omejeno zgolj na en medij, pa tudi pri fotografiji nenehno preverja in razteguje njene te 
V Mali drami smo petega junija bili priča predstavi Jeana Geneta Služkinji. Gre za eno izmed tistih dram, ki so po zaslugi Martina Esslina padle pod pojem drame absurda in so pomenile pomemben preobrat v zgodovini teatra, saj so njegovo tradicionalno podobo povsem predefinirale. Svojo prvo podobo v slovenskem prostoru sta Služkinji dobili s prevodom Radojke Vrančič, režisersko roko Diega de Bree ter igro Janeza Škofa, Gregorja Bakovića in Alojza Sveteja. 
Festival Kino Otok, ki je letos potekal že četrtič, je tako kot prejšnja leta ponudil okrnjeno, čeprav najbolj izbrano paleto filmov, tudi ljubljanskemu občinstvu. V sredo sta se v Dvoru predvajala dva filma iz letošnjega programa in lanskoletni dobitnik nagrade občinstva – film Polno in prazno, ki ga bo ljubljanska publika lahko spremljala vse do nedelje, ko se bo Otok v Ljubljani za letos poslovil.
- znani nagrajenci festivala Kino Otok;
Andrej Skubic je že s svojim prvim romanom Grenki med pustil pečat v sodobni slovenski literaturi, saj je prejel tako nagrado za najboljši prvenec kot tudi nagrado Kresnik. Dve leti kasneje je izdal roman Fužinski bluz, ki je doživel dramatizacijo na odru ljubljanske Drame in z zbirko zgodb Norišnica potrdil, da mu niti pisanje kratkih zgodb ni tuje. Njegov zadnji roman Popkorn je bil lansko leto na natečaju Cankarjeve založbe proglašen za najboljši roman iz sodobnega življenja. 
Ko govorimo o hermenevtiki, ne moremo mimo vprašanja o jeziku. Brez jezika ne bi bila možna komunikacija in sporazumevanje, ne bi moglo priti do soglasja. Zato lahko rečemo, da jezik oplemeniti človeka in ga s tem ločuje od živali. Razum se je pri človeku pojavil skupaj z jezikom in zmožnostjo govora. Grški logos tako predstavlja v istem paketu govorjeno besedo in mišljeno stvar. Kaj bi nam koristil razum in z njim mišljenje, če tega ne bi mogli izpovedati? Tudi mišljenje je namreč notranji govor duše same s seboj, zato lahko upravičeno trdimo, da mišljenje brez jezika ne bi obstajalo oz. da je vsaka misel lahko misel le, če je hkrati ubesedljiva in zaznamovana z jezikom. 
Suzana Tratnik se je v pisanju romana prvič preizkusila že z romanom Ime mi je Damijan, v katerem glavni lik preizprašuje svojo spolno identiteto. V romanu Tretji svet pa se skozi oči enaidvajsetletne junakinje Alenke spusti v raziskovanje lezbične identitete. Zgodba je postavljena v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se Alenka udeleži lezbične konference v Ženevi, kjer spleta poznanstva z lezbijkami iz vsega sveta in med drugim tudi sama aktivno sodeluje na predavanjih in demonstracijah. 
Jezična LaRa paberkuje: Od kod francoščina in do kod? Jezikovna norma ali kaj je Akademija? Zakaj Francozi rečejo štiri dvajsetice deset namesto devetdeset? Ali govorijo res vsi Francozi francosko? Kaj je verlan ali a l'envers? In še malenkost o izmenjavah med jeziki, medtem ko je za zmagoviti pohod angleščin in usihanje pomena francoščin zmanjkalo časa ... 
Naši literati veliko gostujejo. Na Portuglaskem so med 23. in 27. majem – v organiziaciji Študentske založbe – gostovali slovenski avtorji srednje in mlajše generacije. Branj in predstavitev so se udeležili: pesnik in urednik Andrej Brvar, dramatik in režiser Dušan Jovanovič, prozaisti Mate Dolenc, Andrej E. Skubic in Dušan Šarotar ter esejist in urednik Mitja Čander. Osrednji samostojni nastop je bil v prostorih najuglednejšega literarnega združenja v Lizboni, Gremio Literario, ki se ga je udeležilo približno 60 poslušalcev.
V sklopu kulturnega programa festivala Francosko-slovenske pomladi, je prejšnji teden svoj nov projekt predstavila Yasmine Hugonnet, mlada koreografinja in plesalka italijansko-švicarskega rodu, sicer že poznana ljubljanskemu občinstvu. Temu se je prvič predstavila po lanski trimesečni rezidenci, kjer je na oder postavila predstavo Re-play, ki se je uvrstila tudi v izbor letošnjega festivala Gibanica. Zatem je skupaj s francoskim plesalcem Maximom Ianarellijem ustvarila plesni projekt Igre vlog, sestavljen iz njunih solističnih nastopov. 
Film, ki je bil pred tremi leti predvajan na ljubljanskem Festivalu lezbičnega in gejevskega filma, je zanimiva drama o življenju transeksualcev, njihovem prostituiranju in medosebnih odnosih. Francoski režiser Sebastien Lifshitz je že v svojih prejšnjih filmih prikazoval življenje ljudi z družbenega roba in za Wild side prejel nagrado Teddy na berlinskem filmskem festivalu. 
Iz Izole se v živo javlja Maja Krajnc. Na kratko bo predstavila dogajanje na včeraj začetem se festivalu. Na telefonu pa se ji bo pridružil priznani britanki filmski kritik Neil Young.
Sredi maja v Beograd začne vdirati neznosna vročina. Ohladi se šele zvečer, ko ulice po celodnevnem segrevanju postanejo nekoliko znosnejše. Že več let zapored spomladi poteka po beograjskih muzejih dan, ko so vsi muzeji odprti pozno v noč. Letos se je to zgodilo devetnajstega maja. Noč muzejev je vzporedno potekala v Beogradu in še v štiridesetih drugih evropskih muzejih. Tudi zato, ker je od prejšnjega oktobra beograjska noč muzejev priključena evropski noči muzejev, ki jo med drugim podpira tudi Svet Evrope. 
Antea Arizanović je svojo umetniško pot začela v Ljubljani na visoki šoli za risanje in slikanje, nadaljevala pa v Beogradu, kjer je leta 2006 magistrirala iz slikarstva na fakulteti za likovno umetnost. Poleg Ljubljane in Beograda je bila Arizanovićeva že nekaj let povezana še z enim mestom. Po magisteriju v Beogradu je dobila možnost daljšega bivanja v Parizu, v umetniški rezidenci »Cite International des Arts«, kjer je ustvarila dela, ki jih zdaj predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija. Razstava bo odprta do nedelje. »Le cri,pardon,krik« je nastala in se odprla v okviru letošnje Francosko Slovenske Pomladi, ki traja od desetega maja do enajstega junija. V sodelovanju s francoskim institutom Charles Nodier in mesta Ljubljane je nastal pester program, ki bo v enem mesecu ponudil obiskovalcem dogodke s francoskimi elementi na različnih ljubljanskih prizoriščih. 