|
Vsak tretji prebivalec Bruslja je musliman, kar naredi belgijsko prestolnico ne le prestolnico Evrope, temveč tudi prestolnico islama. In ne arabskega, temveč evropskega, bolj natančno avtohtono belgijskega islama. >>Ana Podvrsic, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, smo se avtorji osredotočili na pomembnejše dogodke zadnjih dveh tednov. Ida je obiskala samostojno razstavo Saša Sedlačka v Mali galeriji in avtorja povabila tudi pred mikrofon. Katarina si je ogledala razstavo Avgusta Černigoja in njegovih učencev v organizaciji kranjskega Gorenjskega muzeja. Miha se je udeležil okrogle mize ter predstavitve knjige Nicolasa Bourriauda Relacijska estetika in postprodukcija v Galeriji Škuc. >>mcolner, komentarji
Z Dragano Alfirević, organizatorko plesnega festivala KONDENZ in eno iniciatork ideje Nomadske plesne akademije, se je pogovarjala naša dopisnica iz Beograda Ariana Ferfila. >>Ariana Ferfila, komentarji
- Caixa Forum, Tate Modern in zapuščene tovarne pri nas
- kadilski žur v Rogu
- razstava MOČ SPOROČILA V BOJU PROTI TOBAKU
>>Iva Kosmos, komentarji
»Sonce je emblem velikih kraljev,« pravi Chardin, ko je priča kronanju Sulejmana Tretjega, perzijskega kralja. Sončni kralj Ludvik XIV. bi se gotovo strinjal z njim, še bolj pa bi bil zadovoljen, če bi v njegovem emblemu tičala kar Meduzina glava. Angleški kralj Edvard II je bil skromnejši, a nič manj slikovit, v njegovem emblemu je bil jelen, ki je nosil sonce. Despotska vladavina bije v oči, bi rekel Montesquieu.
Tako kot v trdi temi, tako se tudi ob vsemogočnem blišču nič ne vidi. >>Igor Bijuklič, komentarji
V galeriji G404 je projektna skupina Kiberpipe Err0r s pomočjo tehničnega znanja Jureta Sajovica postavila instalacijo Jerneja Županiča Pogled. Mladi eksperimentator Jernej Županič je diplomiran komparativist in filozof ter podiplomski študent primerjalne književnosti. Organsko je povezan predvsem s Kiberpipinimi več medijskimi projekti kot so instalacija Metamorfoze mimezis, multimedijski performans Ojdipus / celica organizma in z drugimi dejavnostmi ... >>IdaH, komentarji
Med jajčki presenečenja objavljamo od prejšnjič prestavljeno javljanje Irene s festivala Cinequest v San Joseju, pa Majo o Ekranovi mali šoli pogleda in Barbarin intervju z Boštjanom Miho Jambrekom o Evroteki. >>Saška, komentarji
Linhartov oder Cankarjevega doma je minuli teden na prav poseben način okupiralo Novo Riško gledališče iz Latvije, ki je uprizorilo eno od treh različic svoje predstave »Led«. Z literarno predlogo Vladimirja Sorokina se je spoprijel znani in uveljavljeni latvijski režiser ALVIS HERMANIS, ki je pristop k vsebini označil s podnaslovom »skupinsko branje knjige s pomočjo domišljije«. >>Zala Dobovšek, komentarji
Na velikonočni ponedeljek se bo Mr. Lingua Revisited posvetil italijanski manjšini v Sloveniji. Prisluhnite ob 9h dopoldne! >>Igor Bijuklič, komentarji
Izsek utripa z branja v KUD-u France Prešeren 8. februarja 2008 si lahko približate v naslednji minutah. Malteški pesnik Immanuel Mifsud je kot zadnji gost Tercetov bral svoje pesmi v malteščini, za slovenske prevode iz angleščine sta poskrbela Vera Pejović in Peter Semolič, ki je Mifsudove verze v slovenščini tudi interpretiral. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo pesnika Milana Deklevo. Na pesniškem festivalu Trnovski terceti 2008 je v dvorani KUD Franceta Prešerna 6. februarja prebral nekaj starejših pesmi, na primer speve iz zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo (iz leta 1996), pa tudi nekaj novih, še neobjavljenih pesmi. >>petrak, komentarji
»Paris.love« je prvenec slovenskega, v Franciji živečega režiserja Borisa Petkovića in je rezultat neodvisne produkcije, pri čemer sta na slovenski strani sodelovala Gustav film in Luksuz produkcija, na francoski strani pa Wild Angels in Silkroad. >>TisaV, komentarji
Minuli teden je odjeknila novica, da se v mariborsko Dvorano Gustaf, ki jo upravlja Zavod Pekarna Magdalenske mreže, vrača neodvisna gledališka produkcija. Gustaf Teater, kakor se glasi nova pekarniška blagovna znamka za obnovljeno dejavnost Zavoda PMM, po najavi organizatorjev izumlja nove komunikacijske kode ter poziva k samorefleksiji in refleksiji.
Kaj je novega v stari gledališki ponudbi, nam je v telefonskem pogovoru po prvi predstavi razkril Marko Brumen, snovalec in koordinator programa. >>Saška, komentarji
Kdo so Madžari v Sloveniji in zakaj mislijo, da Slovenci nimajo prave predstave o njih in o njihovi domovini, prisluhnite v Oddaji Mr.Lingua revisited, ki bo poskušala spoznati Madžare v Sloveniji. Svoje radijske sprejemnike naravnate na 89,3 v petek točno ob devetih. >>Julija_sa, komentarji
Nigerijec Chinua Achebe se je rodil leta 1930 pokristjanjenim staršem v majhni Ibojski vasici v južni Nigeriji. Sprva je bilo Chinui ime Albert – ker je to bolj civilizirano, so mu rekli. Vedel je, da so s tem mislili predvsem – ker je to bolj belsko. Albert je bil namreč nadarjen in pameten fantič, ki je dobil štipendijo za srednjo šolo in kasneje fakulteto. Na obeh so ga o nigerijski zgodovini, veri in kulturi poučevali angleški misijonarji ... >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Mešajoč diskurze umetnosti, filozofije, politike ter glasbe, Artefakt skuša raziskovati nove oblike radijskega mišljenja in vzpostaviti novi radijski jezik v sodobni novomedijski realnosti.
Vsakokratna zmes je odvisna od spleta okoliščin ...
Tokrat gostimo: John Cage, Marcel Duchamp, Andy Worhol in Joseph Beuys
Artefakt glasbeni oddelek >>Bojan Anđelković, komentarji
- v Celovcu CODE: RED Brasil in v Barceloni Post-it-City
- Na pariškem knjižnem sejmu: bombni preplah in bojkot arabskih založnikov
- napovedovalec vesoljskega turizma na zadnjem potovanju - Arthur C. Clarke
>>Iva Kosmos, komentarji
V sredo se v Mestem muzeju Ljubljana odpira razstava kreacij svetovno znanega italijanskega modnega oblikovalca Roberta Capuccija. Capucci je znan po svojih ekstravagantnih in domiselno izdelanih kreacijah. Svojo modno znamko je ustanovil leta 1950. V svojih kasnejših delih se je, osvobojen modnih zapovedi, posvetil umetniškim eksperimentom z dragocenimi tkaninami.
Predvajamo intervju z Capuccijem z Beneškega bienala iz leta 1995, ki ga je pripravil Marko Gabrijelčič.
>>marko g., komentarji
Film poleg izvirnega scenarija in prvovrstne režije odlikujeta estetska fotografija in scenografija, le glasbena podlaga je za tovrstni film preveč medla in neizrazita. Če gledamo film z dramaturškega vidika, lahko najdemo v njem tako nauk za mlade mamice kot njihove starše. Film namreč spretno manevrira med liberalno usmerjenimi zagovorniki splava in konzervativnimi nasprotniki, saj se glavna junakinja s svojimi odločitvami požvižga tako na ene kot na druge. >>Miša G, komentarji
Verjetno ste se že soočili s priročnikom za upravljanje pralnega stroja. Ste? Pa ste že kdaj listali po navodilih za uporabo jedrskega reaktorja. Ja, tudi ta obstaja in še marsikateri drugi. Recimo PR-navodila za uporabo javnega mnenja, priročnik v desetih točkah za vzgojo otroka, priročnik za učinkovit korporativni imidž, priročnik za bogatenje, srečo, zdravje, celo za fuk obstajajo strokovna navodila ... >>Igor Bijuklič, komentarji
... RADIO ŠTUDENT je v skupini »RADIJSKI OGLASI« za festivalski oglas osvojil ne le ZLATO PRIZNANJE, ampak je prejel GRAND PRIX, kar je najvišja nagrada, ki jo je Radio Študent prejel na oglaševalskih festivalih ...
>>tanjag, komentarji
Mr. Lingua Revisited se je ustavil v Belgiji. Kjer "francoski kromipr" ni francoski, kjer ima pivo 500 obrazov. Kjer so trije jeziki, dve etnični skupnosti, ki se težko gledata, pa to ni Balkan. Dobrodošli v Belgiji.
Pogovarjali smo se s socialnim delavcem iz Antwerpna, Joem Haestom, ki se tudi pod Alpami počuti kot doma. Dank u.
>>Lan, komentarji
»Po vrnitvi iz Francije se je njegov okus za ženske povsem spremenil, tudi v zahtevah do njihovega telesa. Tiste deklice od »tam doli« so bile vse po vrsti neverjetno vitke, z vzvišenim pogledom, primernim za nošenje sončnih očal. Želel si je videti Lailine gole roke in noge, kako so nenadoma lahke in povsem brez odvečne maščobe. Rad bi jo videl v tistih preširokih ali preozkih oblekah, v živih, pisanih barvah.«
Interpretacija: Polona in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo pesnika Milana Deklevo. Na pesniškem festivalu Trnovski terceti 2008 je v dvorani KUD Franceta Prešerna 6. februarja prebral nekaj starejših pesmi, na primer speve iz zbirke Jezikava rapsodija / Improvizacije na neznano temo (iz leta 1996), pa tudi nekaj novih, še neobjavljenih pesmi.
>>petrak, komentarji
Prisluhnimo odlomku z nastopa pesnika Milana Dekleve na Trnovskih tercetih 2008!
Dva izbora Deklevovih pesmi: Slepa pegica časa – knjiga za promocijo priznanega slovenskega pesnika v tujini (Lj: DSP, 2007) in Kondorjeva knjiga izbranih pesmi Milana Dekleve z naslovom Sledi božjih sapic (Lj: MK, 2007).
(Milan Dekleva: Pesmi za lačne sanjavce. Lj: MK, 1981 - ilustracija Štefana Planinca) >>petrak, komentarji
V marčevski oddaji Sektor Ž se bomo pogovarjali z Milico Antič Gaber o 8.marcu in današnjem položaju žensk.
Poleg tega pa vam bomo v posluh ponudili še pogovor s Špelo Veselič iz Društva SOS o novem zakonu o preprečevanju nasilja v družini. >>JasminaJ, komentarji
Pomen pravljic je, da pripravijo otroka na spoprijem z zunanjim svetom, da mu s pomočjo simbolnega jezika podajo oprijemljiv material, s katerim ga bo skušal razumeti. Če bi odrasli Američani znali brati pravljice tako kot njihovi otroci bi se že zdavnaj kaj naučili iz pravljice o volku in treh prašičkih. Tako jim ne bi vsaka burja odpihnila hiš ali celih naselji. Dober razlog za svet odraslih, ki ne bi smel izgubljati smisla in zavzetosti do ohranjanja pravljičnih svetov in njihovega pripovedovanja. >>Igor Bijuklič, komentarji
»Slovenščina, kdo bo tebe ljubil?«, se nekje v podtekstu sprašuje sveža produkcija Rozinteatra "Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location". Prakticiranje slovenskega jezika, ki se mora še v domačem prostoru vsak dan bolj in bolj komolčiti s tujejezičnimi vdori, je vsekakor podvrženo bojeviti poti. Roza pa je tokrat živ dokaz, da je najbolj učinkovita linija do (nujne!) obuditve jezikovno-narodne zavesti speljana skozi prizmo samoironije, humorja in zdrave distance. >>Zala Dobovšek, komentarji
V petkovi oddaji Mr. Lingua Revisited bomo obiskali Christine Okresek, vodjo ljubljanskega Avstrijskega inštituta. Povedala nam bo o svojem delu, kako se razlikujejo od Goethejevega inštituta in kako se kot Avstrijka počuti v Sloveniji. >>Katarina V, komentarji
Francoski in angleški konzuli v Egiptu, katerim je sledil tudi naš Lavrin, so v 19. stoletju začeli pleniti egipčanske arheološke izkopanine zaradi več razlogov. Zelo pomemben vidik je bil ekonomski ...
Eden od pomembnih nivojev posedovanja predmetov te civilizacije pa je tudi evropski ortofalični princip penetracije. Gre za podaljšek razdevičenja, ki rajca vse kolonialce že od samega začetka. Želijo posedovati absolutno drugost, ki je za njih popolni objekt ali predmet... >>IdaH, komentarji
| 
