|
V četrtek, 8. julija, v tokratnem Večernem pogovornem terminu na valovih Radia Študent gostimo vsestranskega umetnika in svojevrstnega raziskovalca Marka Peljhana, ki že od sredine 90. let dalje deluje na presečišču uporabne znanosti in utopične umetnosti.
Leta 1994 je pognal večletni projekt Makrolab, ki je dobil logično nadaljevanje pred z iniciativo Arctic Perspective Iniciative.
V obsežnem pogovoru bo Marko Peljhan razgrnil ključna dejstva o svojem trenutnem delovanju.
Oddaja v celoti! >>mcolner, komentarji
Kolaz med globokoumnostmi iz Matrix-a (do we have a choice? we already made the choice but we're here to understand it), The Naked Feminist - dokumentarec o artikuliranih intelektualno sposobnih zenskah, ki so se odlocile biti v pornografski industriji (they made the choice, do they understand it?), The Day The Earth Stood Still, Forbidden Planet kot sci-fi projekcija sedanjosti... Schostakovič, kot source. >>nova, komentarji
V svoji poeziji se Rok Horžen loteva vprašanj smisla, se vdaja, si spet premisli, trpi, razmišlja o ljubezni, zaradi nje popizdeva, šprica s peper sprejem, si spet opomore, se naveliča in tako naprej. Torej poskuša razreševati razna eksistencialna vprašanja, s katerimi se sreča vsak posameznik na neki točki življenja. Vse v najlepšem redu. A danes, ko lahko vsakdo izda svojo knjigo, to ne more biti več dovolj. >>Jelena Mikloš, komentarji
Grenkoba nasmeha je igrano dokumentarni film, ki ga je 12 obsojencev iz Doba pripravilo skupaj s Kulturnim društvom Center 21. Poleg zabavnih igranih sekvenc v dokumentarnem stilu predstavlja zapornike in njihove refleksije o tem, kako doživljajo življenje v zaporu, o upih in strahovih po povratku in o njihovem doživljanju svobode. Za okus smo pripravili nekaj njihovih izjav iz filma, pogovor z enim izmed zapornikov-igralcev in komentar koavtorjev filma iz Centra 21. >>Romana Z., komentarji
Izbrane so bile tri kratke zgodbe literarnega natečaja oddaje Tu pa tam:
MAJA ČEHOVIN - kratka zgodba CLAUDETTE
DIJANA MATKOVIĆ - kratka zgodba CHET BAKER, ŽLICA IN LUČ NA DESNI
MATJAŽ ZOREC - kratka zgodba KLOŠARJI
Iskrene čestitke!
>>kristinas, komentarji
Želeli smo spisati popoln oglas za očetovo masažno terapijo. Oče je hotel, da se poudarijo njegove izkušnje z olimpijskimi atleti. Mama je trdila, da je njegova najmočnejša konkurenčna prednost status sovjetskega begunca. Na koncu sta se zedinila za kombinacijo obojega, jaz pa sem zapisal: Roman Berman, trener sovjetskih olimpijcev in begunec komunističnega režima, ponuja kvalitetne masažno terapevtske storitve!
Interpretacija: Valerija in Dino
Prevod in spremna beseda: Valerija Peternel
>>kristinas, komentarji
Izmišljena nemška vasica iz začetka 20. stoletja se zdi študijski primer prenosa sočasne Freudove artikulacije nezavedne dinamike potlačitve iz polja subjekta na kolektivno raven. Onstran vprašanja o klinični vrednosti Freudove teorije Eichwald utemeljuje historično vrednost njene pronicljive diagnostike klavstrofobične družbe, ki temelji na potlačitvi nasilja in grehov pod masko družbene spodobnosti in puritanske morale. >>katjaČ, komentarji
Madame Butterfly lahko razumemo kot parafrazo šale o globalizmu, saj slovensko gledališče uprizarja opero, v kateri nam italijanski libretist pripoveduje zgodbo o Japonki, ki sredi svoje domovine sanjari o svojem ameriškem možu. Če je opera daljna potomka antičnega gledališča, v katerem so, sicer iz drugih razlogov, moški igrali ženske vloge, pa je danes ta njena specifičnost zasedanja vlog glede na vokalne lastnosti pevcev prignana do neke povsem druge skrajnosti. Le v operi so Japonci lahko modrooki.
>>Martin Horvat, komentarji
...S Hanekejevim Belim trakom se začenja prva sezona letnega kina Kinodvorišče...
...V projektnem prostoru Galerije Gregor Podnar na Kolodvorski 6 v Ljubljani danes ob 20h odpirajo samostojno razstavo Marzene Nowak...
...Pazi! Z jutrišnjim dnem bo ljubljanske ulice vnovič obiskala Ana Desetnica...
>>Nina Cvar, komentarji
Nekateri zlobneži sicer trdijo, da je slovenskim nogometašem na tekmi proti Angliji le 3-krat uspelo povezati po 2 podaji žoge, vendar je ekipa Napihovanja po ponovnem ogledu tekme ugotovila, da so naši fantje to naredili celo 4-krat, enkrat pa jim je uspelo povezati celo 3 dodajanja, ne da bi pri tem izgubili žogo, kar je res neverjeten uspeh slovenskega nogometa!
>>Bojan Anđelković, komentarji
...pogovor o zgodovini in življenju slovenske GLBTIQ skupnosti v Kulturnem centru Q
...zgodovinsko srečanje kulturnih novinarjev RŠ >>Barbara D, komentarji
V nocojšnji Temni zvezdi boste lahko prisluhnili pogovoru s filmskim publicistom, založnikom in urednikom založbe UMco, Samom Rugljem. Povod je integralni slovenski prevod tretje izdaje Svetovne zgodovine filma Davida Bordwella in Kristin Thomson. Skupaj s knjigami 1001 film iz leta 2006, Knjigo o filmu iz leta 2007 in Razumeti film iz leta 2008, je založba UMco ob pomoči Slovenske kinoteke tako zaokrožila velika temeljna filmska prevodna dela ... >>Bojan Anđelković, komentarji
Po nekaj letih zatišja se v slovenski prostor vrača razprava o postfordizmu, ki smo jo sicer natančneje lahko spremljali in preučevali v letu 2004. Tistega leta je namreč Delavsko pankerska univerza organizirala letnik na isto temo, kjer so se zvrstila različna predavanja in branja. Tokrat smo dobili zbornik, ki ga je uredil Gal Krin založili pa so ga na Mirovnem inštitutu. >>tadej meserko, komentarji
Ob 19. uri debatiramo o tem, kdo lahko zagotovi uspeh knjige, ob 20. uri pa se spominjamo Maksa Fabianija!!!
Kje, kako, kdo? Čekiri tuki! >>Jelena Mikloš, komentarji
„Knjige umetnika so, tako kot katerikoli drugi medij, sredstva za prenašanje idej od umetnika do gledalca/bralca. Želja umetnikov je, da bi njihove ideje razumelo kar največje število ljudi. Knjige olajšajo dosego tega cilja.“ -Sol LeWitt
Knjiga, stroj, ki ustvarja umetnost je naslov razstave v ljubljanskem MGLC-ju. Na ogled so postavljene knjige umetnika, ki jih je ustvaril Sol LeWitt. Fine umetnosti. Danes. 16.00! >>KatjaPahor, komentarji
... akcija Jeana Tochea v Slovenj Gradcu ...
... instalacija Zbigniewa Oksiute v galeriji Kapelica ... >>KatjaPahor, komentarji
V tokratni oddaji Art-area se bomo v celoti posvetili letos verjetno največjemu in najpomembnejšemu domačemu dogodku v polju sodobne umetnosti, U3-ju - Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji. Ta se je odprl pred dobrim tednom v ljubljanski Moderni galeriji.
Oddaja je posvečena predvsem pogovorom z izbranimi umetniki in njihovim pogledom na kuratorsko zasnovo in umeščanje lastnih del znotraj tega okvira.
>>mcolner, komentarji
... Ob 20. uri otvoritev razstave Druga plat kovanca ...
... Ob 20. uri otvoritev muzejske zbirke Slovenska zgodovina ...
... Ob 20. uri se prične podelitev nagrade Kresnik ... >>tadej meserko, komentarji
Po prostoru času bo nocoj beseda tekla, preko črvin in lukenj, iz dialoga v dialog. Iz majhnega lahko zraste tudi zelo veliko, iz moralnega zakona v meni misel skoči do zvezdnega neba nad menoj. Poskus rešitve ljubezenskih težav pa nas privede do neskončnih vesoljnih planjav. A kaj je tisto, saj veste tisto, kar je za tem, kar dela vse tako kot je?
Oddaja je sestavljena iz pogovora z Markom Uršičem in interpretacije njegovih dialoogov iz tetralogije Štirje letni časi.
Klik do celotne oddaje >>Jernej Kaluža, komentarji
...Hud ples na Prešercu...
...Kontejnerska arhitaktura na Fužinah...
>>Pia, komentarji
V obljubljenem drugem delu sekvence dramaturških teritorijev teatra se vnovič ubadamo s problemom dramaturgije v sodobni uprizoritveni umetnosti. Ponovno si bomo poslušali nekatere izseke predavanj, ki so potekala v okviru festivala Ukrep. Tokrat bosta o dramaturgiji razmišljala Janez Janša in Jeoren Peeters. >>Pia, komentarji
V Mini teatru se je tik pred zaključkom gledališke sezone v dveh ponovitvah odvila predstava Bergmanove Persone v režiji in priredbi Janeza Pipana. Drama, ki jo je švedski filmski in gledališki režiser Ingmar Bergman sprva naslovil »Sonata za ženske«, je na mini odru z Janjo Majzelj in Polono Juh zaživela v prepričljivi izvedbi, ki je v očeh gledalcev in gledalk nemara pustila manj nedorečenosti kot filmski izvirnik. >>dare p, komentarji
V knjigarni Vale-Novak pogovor o knjigah v recesiji ...
V lutkovnem gledališču premiera na dramskem odru zamlade ... >>Martin Horvat, komentarji
V tretjem razredu je Danielova potlačena inteligenca prestopila bregove. Septembra tega leta je v razredu gospe Renald vstal in s strastjo deklamiral o lepoti in skrivnostih matematike: »A to še zdaleč ni najboljša stvar kar se števil tiče. Tisto, kar je zares fino, je to, da je vse matematika. Kot na primer, če dodaš čas in pritisk oglju, dobiš diamante. Ali pa: voda deljena z vročino, je enako para. Cel svet deluje na tak način.«
Interpretacija: Sara in Botz
Prevod in spremna beseda: Valerija Peternel >>kristinas, komentarji
V tokratnem Sektorju Ž se odpravljamo v Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer trenutno poteka simpozij o performerkah v vzhodni Evropi. Simpozij je nastal pod okriljem mesta žensk, govorce in govorke pa sta izbrali moderatorki Katja Kobolt in Lana Zdravković, s katerima smo se pogovarjale o motivih za organizacijo simpozija. >>IdaH, komentarji
... pričenja se Klovnbuf - klovnsko gledališki festival ...
... jutri se bo odvila Poletna muzejska noč ... >>tadej meserko, komentarji
Filmski režiser Sam Mendes je eden tistih dežurnih psihologov ameriške družbe, ki ga ne zanimajo simptomi. Vsak domiseln filmski projekt nima s simptomi kaj početi. Simptomi so arhiv, statistični podatki ali uvodne novice ultraažurnih medijev. Kdor torej želi razumeti Ameriko, ne sme sanjati ameriškega sna, še zlasti ne pri polni zavesti. Sam Mendes nas je prvič popeljal v trebuh Amerike, natančneje v suburbana sanjališča, z nizkoproračunskim American Beauty (1999)... >>Igor Bijuklič, komentarji
Pričetek plesnega festivala pleskavica ...
Pogovor o umetniških praksah na Metelkovi ... >>Martin Horvat, komentarji
Nekdo se je očitno potrudil, da je Miško Stajnko tudi po obširni predstavitvi na našem radiu, zdaj že daljnega leta 2007, ostal popolna neznanka v slovenskem kulturnem in političnem prostoru. Zaradi tega repriziramo Artefakt 21, da bi ponovno skušali skreniti pozornost na to filozofsko, znanstveno in, predvsem, človeško veličino ...
Na fotografiji: Miško Stajnko na Golem Otoku, leta 1957
>>Bojan Anđelković, komentarji
| 
