»PROFESOR: Kljub nedolžnemu videzu mi je vaša najdražja zastavila sveto vprašanje. Običajno se glasi: »Katero knjigo bi vzeli s seboj na samotni otok?« Vprašanje, ki se mi je zmeraj zdelo neumno, ker je absurdno: kajti, če bi poklic univerzitetnega profesorja med drugim omogočal izlet na samotni otok, bi se to kmalu razvedelo. Toda, če ga zastavimo obratno, postane vprašanje bistvenega pomena: katere knjige bi brez obotavljanja sežgali?«
Sodobna frankofona belgijska proza prvič, odlomek iz romana Kuriva pisateljice Amélie Nothomb, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja, Jaka in Rok
Prevod: Ana Geršak
Spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Tak občutek je preplavil Katjenko, ko je brala o Petru I.; zdelo se ji je, da je v njegovi osebnosti, v tekstih o njem skrit rebus in ko ga bo razrešila, bo vedela vse, kar je potrebno vedeti. Nobena njegova pra-pravnukinja ni mogla biti, med njima ni bilo niti duhovnih podobnosti ali povezav. Kdo ve, če bi Katarine odraščanje ne zalovilo v tako sanjavem času, v takem podvodnem carstvu, kjer se je vse videlo zgolj skozi nekakšno popačeno meglico, bi mogoče sedaj hodila z mavzerjem po nakupovalnih centrih?«
Ruska sodobna kratka proza četrtič, kratka zgodba Peter I. pisateljice Irine Poljanske, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Ana P. in Maco
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc >>

»Fej!« je suho izdavila Kokoška. »K vragu!«
»Prav zraven ceste,« se je radostno spomnila Miš, »je majhna mlaka. Res je že malo gnila…«
»Še hujšega si zasluži! Vodi nas!« je zakričala Kokoš.
»Osebno si želim samo to« je že v letu izjavil Vran, »da bi mu lahko pljunil v obraz.«
»Ja! Iz principa!« je zadihana prikimavala Kokoš. »Prav iz principa-cipa-cipa!« pri tem je raztreseno zakrožila, skoraj zavila s poti, vendar ji je do mlake vseeno uspelo priti.

Ruska kratka proza drugič, dve basni ruske pisateljice Marine Višnevecke, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja, Tjaša in Matija
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc
>>

»Nikolaj Vasiljevič Gogolj, izčrpan od večdnevnega stradanja in religioznega žara, se je na koncu odločil. S tresočim prstom se je približal tipki F8. Naguban noht se je z mrzkim zvokom dotaknil plastike cenene tipkovnice, ki jo je nabavil prijatelj N.V. ob priliki na Mitinski tržnici z avdiovizualno tehniko. V naraščajoči grozi je Gogolj pritisnil, potem pa potrdil s tipko Enter ter brez zavesti padel na oguljeno preprogico pred plamenečim kaminom.«

Ruska sodobna kratka proza prvič, tri kratke zgodbe pisateljice Jelene Muljarove, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Ana in Jaka
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc 
 

>>

»Verjetno je bil zadovoljen z mojim odgovorom o Kafki. Bolj ali manj. Vendar dvomim, da je razumel, kaj sem mu hotel povedati. Moje mnenje ni bilo mišljeno kot splošen pogled na Kafkino delo. Zelo konkretno sem govoril o zelo konkretnih stvareh. Tista zapletena in nedoumljiva mučilna naprava zame zares obstaja, vseokoli mene. Ne govorim o metaforah ali alegorijah. Vendar tega verjetno ne bo nihče nikoli zares razumel, niti gospod Ōshima ne.«

Še ena novost, ki se nam kmalu obeta na knjižnih policah. V kratkem bo namreč izšel roman Kafka na obali, japonskega pisatelja Harukija Murakamija. Odlomku iz romana lahko prisluhnete to nedeljo ob 20.00 v oddaji Tu pa tam.

Interpretacija: Rok in Jaka
Prevod: Aleksander Mermal
Spremna beseda: Aleksander Mermal

>>

»Številka 12 je bil prvi, ki se mu je zmešalo. Zelo hitro je postal brezbrižen. Prehiteval je tok dogodkov. Vstopil je v paviljon velike bolečine, svojo glavo, ali kar je ostalo od nje, pa odložil na prag taborišča. Nekateri so trdili, da so ga videli, kako se trudi, da bi si snel glavo, in se sklanja, da bi jo zakopal med dva velika kamna.«

V poletnem ciklusu oddaj Tu pa tam bomo predstavili dva romana, ki bosta kmalu izšla v slovenskem jeziku. Tokratno nedeljo lahko prisluhnete odlomku iz romana Ta slepeča odsotnost svetlobe, maroškega pisatelja Taharja Ben Jellouna.

Interpretacija: Ana P.
Prevod: Suzana Koncut
Spremna beseda: Suzana Koncut

>>

»Bong Pyung se od takrat ni prav nič spremenil. Tudi takrat so bila vsa polja naokoli ajdova in vse je bilo belo. Bilo je presvetlo, da bi se slekel kar zunaj in stopil sem v bližnji mlin. Kako se stvari včasih obrnejo. V mlinu sem srečal dekle po imenu Sung, najlepše dekle v Bong Pyungu.«
»Srečo si imel.«
»Res je,« je rekel Heo Sangwon in za nekaj časa prenehal pripovedovati, medtem pa kadil cigareto. Dišeč moder dim se je dvigal proti nebu in izginjal v nočnem zraku.
»Ni čakala name, ni pa bilo videti, da bi čakala kogarkoli drugega.«

Korejska kratka proza tretjič, Ko zori ajda, pisatelja Yi Hyoseoka , v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Botz, Maco
Prevod: Ryu Hyeonsook in Aleksander Mermal
Spremna beseda: Kristina Sluga in Aleksander Mermal

>>

"Ko so dekleta prispela pred prava vrata, so od začudenja obstala kot okamenela. Pogovor je prihajal iz sobe, ki je bila od njihove oddaljena samo nekaj korakov, iz sobe profesorice B. Tiste profesorice B., ki je imela o moških vedno povedati le najslabše. Spet so zaslišale prošnje moškega.
»Moj angel, moje nebo, moja kraljica, moje življenje, moja ljubezen! Hočete da umrem? Bi radi, da mi poči srce? Ne morem verjeti, da rečete kaj takšnega, potem ko sem vam podaril svoje življenje.«
Tretje dekle je pogumno, počasi, za špranjo odprlo vrata sobe. Skozi špranjo se je zazrlo šest oči. Kako nenavaden prizor!"

Korejska kratka proza drugič, Profesorica B. in ljubezensko pismo, pisatelja Hyung Jungeona, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša, Ana P. in Jaka
Prevod: Ryu Hyeonsook in Aleksander Mermal
Spremna beseda: Kristina Sluga in Aleksander Mermal

>>

"Prišla sta na vrh gorskega prelaza. Blizu so bili travniki, kamor sta kot otroka hodila kosit travo. To je bilo preden se je Sŏngsam preselil južneje od 38. vzporednika, v Chŏnt'ae, in še preden si je Severna Koreja priključila vas, da bi, kot se je glasila uradna razlaga, njenim prebivalcem olajšala življenje.
Sŏngsama je nenadoma prevzel nerazložljiv bes in zadrl se je: »Izdajalec! Koliko nedolžnih ljudi je umrlo zaradi tebe?«
Tŏk-chae se je zdaj prvič obrnil proti njemu in takoj spet pogledal stran."

Korejska kratka proza prvič, Žerjavi pisatelja Hwang Sunwŏna, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Katja P. in Botz
Prevod: Ryu Hyeonsook in Aleksander Mermal
Spremna beseda: Kristina Sluga in Aleksander Mermal

>>

"Oblaki na nebu so bili še vedno rahlo rožnato obarvani, vendar je vedel, da to ne bo več trajalo dolgo. Do takrat, ko bo prispel do barja, bo že popolna tema in njegove oči se bodo nanjo tako privadile, da bo lahko opazil gibe še tako drobne živali. Na vzhodnem nebu so se začele prikazovati prve zvezde. Na vso moč je zamahoval z velikimi krili in jahal na večernem vetru."

Japonska sodobna kratka proza četrtič, Poslednji svoje vrste pisatelja Natsukija Ikezawe, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Aleksander Mermal

>>

"V roko sem vzel prvo stekleničko pred sabo. Na njej je bilo moje ime. V njej je bilo nekaj črnega, razpredenega. Moji lasje. Med sabo so se dotikali, kot bi se hoteli prepričati o prisotnosti ostalih. Poleg te je bila steklenička z mojimi nohti, pa prhljajem in trepalnicami. Vsi ti bivši deli mojega telesa so bili natlačeni v stekleničke in so že povsem pozabili name."

Japonska sodobna kratka proza tretjič, Njena zbirka vonjev pisateljice Yoko Ogawa, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Botz in Ana P.
Prevod in spremna beseda: Aleksander Mermal

>>

"Pozvonila sem na pravi zvonec in v sobi me je gol in ves ponižen čakal moški, star preko petdeset let. »Čakal sem vas,« mi je rekel. Vzela sem kuverto. V njej je bilo 50.000 jenov. Moškega nisem videla prvič. Bil je lastnik tovarne polivinila v Kobeju in mazohist, ki je imel rad visoke pete in vonj po znoju. »Spoznala sva se na zabavi, kajne?« me je vprašal. Pred koncem leta nas velikokrat pokličejo na zabave, predvsem zdravniki in poslovneži."

Japonska sodobna kratka proza drugič: Jajčeca pisatelja Ryuja Murakamija, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Katja in Maco
Prevod in spremna beseda: Aleksander Mermal

>>

"Zdaj mi je seveda jasno, kaj bi ji moral takrat reči. Vendar je to dolg nagovor in verjetno mi ga ne bi uspelo vsega pravilno povedati. Stvari, ki se jih domislim, niso vedno tudi praktično izvedljive.
Kakorkoli, začne se z “Nekoč pred davnimi časi”, konča pa s “Se vam ne zdi to žalostna zgodba?”.

Japonska sodobna kratka proza prvič, Kako sem nekega jasnega aprilskega jutra srečal 100 % dekle pisatelja Harukija Murakamija, v oddaji Tu pa tam v nedeljo ob dvajsetih.

Interpretacija: Botz in Ana P.
Prevod in spremna beseda: Aleksander Mermal
>>

Nagnil sem se naprej, da bi ponovno napolnil kozarec in ona me je objela okoli ramen z roko in z drugo obrnila moj obraz proti svojemu in me poljubila. Vrata so na široko zanihala in Nigerijec je vdrl v sobo, preklinjajoč:
'Vlačuga! Prekleta vlačuga!'
'Charles!'
'Pofukana bela vlačuga!'
'Charles, ne sedi zgolj tam – žali me – tvojo ženo!'
Poskušal sem se skloniti, toda pendrek me je udaril po glavi.
'Charles! Tvoja žena sem!'
Bila je spodaj na tleh, kjer jo je mrcvaril alzaški pes.


Tu pa tam, zimbabvejska kratka proza tretjič: Dambudzo Marecehera in zgodba Spominske sledi. To nedeljo, skoraj natanko ob dvajsetih, na Radiu Študent.

Interpretacija: Jaka in Ana P.
Prevod: Gabriela Babnik >>

»Iz črne, blatne in rdeče zemlje raste ananas. Kjer je več kot samo očarljivo podnebje. Tamkaj je bogato sonce in topel dež, zaradi katerega uspeva ananas in zaradi katerega se rojevajo sadovi, katerih sladkost vabi Hararčane na predmestno obrobje cest. Na divjih gričih in rdečih blatnih tleh, so se ljudje naučili gojiti najsladkejši sadež v deželi. Kmet se je naučil potrpežljivosti bogov."

Zimbabvejska kratka proza drugič, zgodba Pripetljaj z ananasom Musaemure Zimunye, v oddaji Tu pa tam, to nedeljo, skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša in Jaka
Prevod: Gabriela Babnik >>

"Moški, gledajoč v ekran, je odšel v kuhinjo po drugo pivo. Neodvisnost je nameraval proslaviti temeljito: s hladnim pivom in žensko. Zdaj je bilo deset minut do polnoči. Morala se je sleči. Na ekranu so migljali kazalci. Princ in novi glavni minister sta se sprehodila do velikega zastavnega droga na sredini stadiona."

Zimbabvejska kratka proza prvič, Dan neodvisnosti pisateljice Yvonne Vere, v oddaji Tu pa tam, to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Ana in Jaka
Prevod: Gabriela Babnik
>>

"Ker ravno igrajo pachango, si Marie-Thérčse zaželi plesa. Toda na plesišču ni nikogar drugega in vsi ljudje pri šanku ju gledajo. Vsi se smehljajo. Nasmeh ob pogledu na dekle, ki ob vsaki noti, ki jo zaigra orkester, izraža svojo mladost s stegni, z nogami, z rameni, z velikim zdravim nasmeškom na ustnicah. Raznežen nasmeh tudi ob tem petdesetletniku, ki si ne beli glave s plešo in trebuhom, tako veselo pleše."

Sodobna kongoška frankofona kratka proza prvič, zgodba Gospod Poslanec Henrija Lopeza, to nedeljo v oddaji Tu pa tam, skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Botz, Tjaša in Nina
Prevod: Katja Zakrajšek >>

»Zdaj ne dvomimo več. Vemo, da se je Abraham odpravil na pot, da na ta dan zakolje lastnega sina.«
In Izmael je brez zavesti padel na sredo poti. Ubogi otrok! Ko je zopet prišel k sebi, je vprašal svojega gospodarja: »Oče, kaj vendar pomeni vse to? Je tudi gora lagala, tako kot starec? Sem morda na ta dan dosegel skrajni rob svojega življenja? Se morda gospodar usod pripravlja, da me pokliče k sebi? Oče, v tvojih rokah bom poln podložnosti in iz mene ne bo slišati nobenega vzdiha nad preteklostjo. Naj se izpolni, kar je zapisano!«

Tu pa tam bo v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih postregel s tremi kratkimi zgodbami alžirskega pisatelja Rabaha Belamrija.

Interpretacija: Arni, Katja in Tjaša
Prevod: Suzana Koncut
>>

»Na točilnem pultu so stale same skodelice. Rahlo so podrhtevale. Mi pa z njimi. V resnici ne pijem veliko, do ničesar mi ni, preprosto. V gozdovih smo imeli vedno s sabo steklenico janeževega žganja. Pred vsakim helikopterskim napadom smo si privoščili pošten požirek. Sandlo, je govoril moj tovariš. To je pomenilo čisto, brez vode. Tako močno je žgalo v trebuhu, v grlu, da glava ni več mislila. Ko je tovariša zadel rafal, ni niti opazil.«

Jamel Eddine Bencheikh, "Megličasti bistro", nedelja, 20.11. ob 20.00

Interpretacija: Žorž in NinaG.
Prevod: Suzana Koncut >>

"Za razliko od Adama Eva ni nikoli zares jokala, ko je bila izgnana iz raja. Ob tem ji je prej odleglo, čeprav ji je bil razlog, zaradi katerega sta se znašla zunaj, popolnoma nerazumljiv. »Vseprisotni« ju je nadzoroval, najmanjši kamenčki in najneznatnejše cvetlice so se spremenili v vohune, podložne tistemu nenavadnemu, muhavemu ukazu Kralja stvarstva: da se je prepovedano dotakniti sadežev tisočev in tisočev jablan, ki so bile posajene povsod po rodovitnih edenskih tleh!"

Pesnik, esejist in romanopisec ANOUAR BENMALEK je po študiju matematike v Kijevu in Alžiru poučeval na alžirski univerzi ter deloval kot novinar. Med leti 1988 in 1991 je vodil Alžirski odbor proti mučenju, leta 1993 pa je moral zapustiti Alžirijo. Trenutno predava na pariški 9. Univerzi.

Interpretacija: AnaP. in Boris
Prevod: Suzana Koncut >>

"Ko sem se vrnil domov, sem torej sprejel odločitev, da si posteljo postavim v kopalnico. Spal sem oblečen. Ob najmanjšem brbotanju v pipi, ki sem jo pustil odprto, sem skočil pokonci. Blagoslovljena voda, na katero smo čakali bolj željno kot na Mesijo!"

Čeprav bi za večino frankofonih literatur lahko rekli, da novela nikoli ni bila močno uveljavljena literarna zvrst, pa v magrebskem svetu in torej tudi v Alžiriji novela vendarle skorajda samoumevno nadaljuje tradicionalno obliko ustne književnosti, s katero ljudje še vedno niso izgubili stika – pripovedko. A pri tem je le malo takih novelistov, ki se jim posreči izogniti se pastem sklenjene pripovedke z njeno vedno prisotno moralo.

Interpretacija: Botz in Roq
Prevod: Suzana Koncut >>

"Tistega večera sem povabila Madeleine, naredila sem ocvrto ribo in vanilijevo kremo za Anno: njen najljubši meni. Prižgala sem svečke in Madeleine je navila glasbo. Anna se je tistega večera veliko presmejala, plavi lasje so se ji lesketali v soju sveč in jaz bi lahko cele ure jokala z obrazom, zakopanim v njen vrat."

Med letošnjimi naslovi v zbirki Črne celine pri francoski založbi Gallimard se je znašel roman Annina poroka Natache Appanah – kdo ve zakaj, saj je avtorica indijskega porekla doma z otoka Mavricija, živi v Franciji in se njen roman povrhu prav nič ne sklicuje na kakšno domnevno »afriškost«. Če pustimo ob strani to retorično vprašanje, nam ostane lepa knjiga, tretji roman mlade in zelo obetavne pisateljice, ki se je na francoski literarni sceni pojavila pred dvema letoma.

interpretacija: Tina Košir in Rok Kušlan
prevod: Katja Zakrajšek >>

"Ime mi je Tamango. Rojen sem v Balashewi. Seveda vam ime Balashewa nič ne pove, gotovo nič več kot Milton´s Bar prav v središču Pretorie, kjer sem se odločil naročiti kozarec mleka z ledom, tako da bom osuplemu in pobledelemu natakarju zagrozil z revolverjem. "

Senegalski pisatelj, dramatik in scenarist Boubacar Boris Diop je svojo literarno kariero začel prav z romanom V Tamangovem času leta 1981. Dve leti prej je debitiral Sony Labou Tansi z romanom Življenje in pol, ki je v frankofonskih književnostih podsaharske Afrike naznanil novo obdobje, zaznamovano z drznimi literarnimi eksperimenti.

Interpretirata: Botz in Žorž
Prevod: Katja Zakrajšek

V nedeljo ob 20.00, trije odlomki iz romana V Tamangovem času >>

Zakaj mi nadangel Gabrijel ni zadržal roke, ko sem se pripravljal, da bom prerezal grlo tistega dojenčka, ki je gorel v vročici? In vendar sem z vso močjo veroval, da se moje rezilo ne bo nikoli drznilo niti rahlo dotakniti tega krhkega vratu, komaj kaj debelejšega od otroškega zapestja. Tistega večera je dež grozil, da bo zalil ves svet. Nebo je besnelo.


Yasmina Khadra je v več pogledih čisto izvenserijski pisatelj. Mohammed Moulessehoul piše od srede osemdesetih let. Sprva je pod svojim pravim imenom objavljal novele in romane, potem pa opazil, da je v vseh teh delih prisotna nekakšna samocenzura. Začutil je, da mora prelomiti s svojim siceršnjim – zlasti poklicnim – življenjem. Tako se je rodila Yasmina Khadra.

Interpretacija: Jaka in Maco
Prevod: Katja Zakrajšek >>

»Res se imaš dobro!«
»Kako se imam dobro? «
»Lahko greš, kamorkoli hočeš, jaz pa ne morem.«
»Tudi jaz se nimam tako dobro. Ko sem utrujen in si želim spati, ne morem domov.«
Liu Dongsheng je postal še bolj žalosten. »Kasneje te mogoče ne bom več videl. Oče pravi, da bo tole okno zacementiral; ne dovoli, da bi plezal na okensko polico. Pravi, da lahko padem in umrem.« Chen Lei je sklonil glavo in začel z nogo risati po tleh.

Zgodba "Določeno z usodo", kitajskega pisatelja Yu Huaja, v nedeljo ob dvajsetih. >>

"... dolinica ob nastavku vratu ob stičišču ključnic, pričakujoča navlažitve in nižje, pod ključnico nežni zametki prsi, od katerih sem se počasi, zelo počasi, s krožnim gibom zarisoval simetrične spirale, vse tesneje obkrožajoč otrdele od hrepenenja, ojačane v poželenju ovenčanja njenih prsi, dokler mi jih ni kar sama podajala, nepotrpežljiva, da bi z njimi v ustih izzval duhove iz njenih ust, duhove mrtvih ljubimcev, ki so se v njenih mrmranjih in šepetanjih prebijali na svet in metali skodelice z miz in mršili rjuhe in naju prepričevali, naj odvrževa občutljivost v dobro poželjivosti ..."



zgodba Prikazen, Wojciecha Kuczoka, v oddaji Tu pa tam, v nedeljo ob dvajsetih.

bereta: Ana P. in Napo
>>

"Zato sem obseden od stvari, dogodkov, ničvrednih podrobnosti, naštevanja, rad vem, kako se kaj imenuje in zato imam revne pokrajine raje od bogatih, saj imajo predmeti šele tam resnično vrednost in zelo možno je, da jih ljudje vsaj nekoliko ljubijo, saj nimajo nič drugega. Ne obožujejo, temveč ljubijo, ne da bi to sploh vedeli. Stvari obožujejo bogataši. Občudujejo sami sebe v steklenih površinah in se na koncu spremenijo v svoj odsev. Njihove stvari so tako drage, da se nikoli ne uničijo in v tem je njihova nesmrtnost."

Tu pa tam, v nedeljo ob dvajsetih ...

>>

"-Fantek, fantek – je odgovorila mlajša in odvila otroka z dekice.
Odmaknila mu je z oči modro volneno kapico. Otrok je spal. Njegov majhen naguban obrazek je gospoda Vladka spominjal na oreh brez lupinice. Bil je grd.
-Čudovit. Kako mu je pa ime?
-Nima ga še.
-Vladislav.
-Vladislav? Kdo pa danes daje otroku ime Vladislav?
Nakremžil se je. Globoko je potegnil cigareto."

Kratka zgodba "Žurek". >>

"Gertrud ve, da je pred petdesetimi leti rodila svojega najstarejšega sina, ki mu je ime Franz, ki mu sedaj pripada svinjski hlev na drugi strani poti, ki je poročen in si je pred pol leta pri rezanju lesa odžagal en prst. Franz je predsednik Krajevnega društva ledenih strelcev in gre vsako soboto po igri h Kreuzwirtu na pivo. Obstaja Franz, njen sin, to ve, Gertrud, toda kdo je ženska pred vrati, še vedno ne ve. Kljub temu stopi korak vstran, morda samo iz radovednosti in na ta način povabi tujko, da vstopi v njeno hišo." 
Četrta zgodba iz cikla nemškega "čudeža gospodičen". Zdravi, veseli avtorice Jenny Erpenbeck.
>>