»Tudi jaz sem imel strica v Ameriki. Stricu je bilo ime Amaro in je umrl najmanj osemkrat, preden je umrl zares. Bil je specialist za umiranje in vedno je umrl na docela dostojanstven način. Od mrtvih se je vračal dišeč po milu La Toja, počesan je bil, kot da bi igral v filharmoniji, nosil je novo obleko valižanskega princa in vedno je imel presenetljivo zgodbo.«

Interpretacija: Jaka, Matjaž in Stanko
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
>>

»Z manipulacijo spremenim mastifa v štiri pekinezerje in še mi ostane nekaj materiala za enega hrčka. Moram pohiteti, če želim pregledati sosedino stanovanje, še preden se vrne. Zaključim inšpekcijo. To so podatki, ki sem jih uspel zbrati: ime: Antonio Fernandez Calvo, starost: 56, zakonski stan: vdovec, poklic: zavarovalni agent. Dojamem, da sem v napačnem stanovanju. Kradoma odidem ven in namestim nazaj ključavnico.«

Interpretacija: Polona in Boris
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
>>

»Nenadoma začutim, kako me nekdo stresa, da bi me zbudil, dvigam se po slojih spanca, ki si en za drugim sledijo v resničnost in dvigam se, dvigam se ...
Ko Ruth odpre oči, najprej ne dojame, kaj se dogaja. Preden zagleda moškega, ki jo stresa, ga najprej zazna. Zazna ga zaradi kiselkastega zadaha, ki ji butne v obraz kot zaušnica, zazna ga zaradi kapljic sline, ki ji polzijo po obrazu. Moški kriči: »Zbudi se, zbudi se!«

Interpretacija: Urša in Maco
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
>>

»Po vrnitvi iz Francije se je njegov okus za ženske povsem spremenil, tudi v zahtevah do njihovega telesa. Tiste deklice od »tam doli« so bile vse po vrsti neverjetno vitke, z vzvišenim pogledom, primernim za nošenje sončnih očal. Želel si je videti Lailine gole roke in noge, kako so nenadoma lahke in povsem brez odvečne maščobe. Rad bi jo videl v tistih preširokih ali preozkih oblekah, v živih, pisanih barvah.«

Interpretacija: Polona in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Sprevod je namenjen proti tvoji hiši, spredaj gre Manuelito. Odločeni so, da ti bodo ponudili svojega malega brata, ki ga z radodarnimi gibi stegujejo proti tebi. Dar, vreden princese, la Maestra. Tako postaneš mati, ne da bi spoznala nevšečnosti nosečnic in trpela bolečine poroda. Vsi visijo na tvojih besedah. Če otroka odkloniš, jih lahko še užališ.«

Interpretacija: Urša, Polona in Stanko
Prevod: Ana Geršak
Spremna beseda: Ana Geršak in Kristina Sluga >>

»Zdaj si je deček povsem drugače razlagal pretirano Geriosovo sramežljivost. Vedel je, da so o mnogih vaških otrocih, pa tudi o nekaterih drugih, ne več tako mladih, govorili, kako je imel šejk navado poklicati mamo tega ali onega, da mu pripravi takšno ali drugačno jed in da ta srečanja niso bila nepovezana z njihovim prihodom na svet. Zato so njihovim imenom prilepili naziv dotične jedi. Imenovali so jih Hana - »nadevan oven« ali Bulos - »ovnova čreva«. Ti vzdevki so bili izjemno žaljivi, nihče ni želel namigniti nanje v bližini njihovih imetnikov in Tanios je zardeval, ko so jih izgovarjali pred njim.«

Libanonska proza prvič, odlomek iz romana Taniosova pečina pisatelja Amina Maaloufa, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Polona in Stanko
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Ne verjemi očetu,« pravi. »Kar si slišal, so bile res miši, včasih tudi mi ne moremo zaspati. Ko bi jih videl, prave pošasti so, pošasti; črne kot oglje, z dlako kot vrsta zobotrebcev ... In če hočeš vedeti, obe mački, one so ju pokončale ... Zgodilo se je ponoči. Že nekaj ur smo spali, nenadoma pa nas je prebudilo grozljivo mijavkanje. V salonu je bil pravi kraval. Šli smo dol, vendar o mačkah ne duha ne sluha ... Samo kopica dlak ... tu pa tam krvav madež.«
»In vi ne storite ničesar? Pasti? Strup? Ne razumem, kako tvoj oče vse tako mirno prenaša ...«
»Kaj mirno? To je postalo njegova nočna mora. Ampak zdaj je tudi njega strah, pravi, da jih ne smemo izzivati, da ne bo še slabše.«

Italijanska kratka proza četrtič, kratka zgodba Miši, pisatelja Dina Buzzatija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Katja Š., Jaka, Rok in Matej
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>

»Danes, preden sem prišla domov, sem naročila pijačo v lokalu Tri puščice, v Corte Isolani in zagledala par, ki se je poljubljal. Izgledalo je, da jima je bilo všeč. S poljubljanjem sta nadaljevala, kot bi bila to najbolj ekstatična stvar na svetu, najlepša. Morda sem imela tudi jaz isti izraz tisto noč, ko sem spala na svoji sintetični travi, ali med svojimi posebnimi rjuhami, ali takrat, ko sem si prislonila široko, mlačno površino svojega prosojno-surfarsko-modrega likalnika Rowénta na rit, ali takrat, ko sem si telo prebarvala z akrilnimi barvami, vendar zdaj ne čutim več ničesar. Samo še utrujenost. Kot bi že občutila vse, kar je bilo moč občutiti.«

Italijanska kratka proza tretjič, kratka zgodba Stvari, pisateljice Simone Vinci, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>

»Umberto Umberto po nekaj dneh ugrabi babico svoje gostiteljice in zbeži z njo proti Piemontu, tako da jo prevaža na palici svojega kolesa. Sprva jo privede v dom za ostarele, kjer si jo ponoči prilasti in med drugim ugotovi, da starka ni neizkušena. Proti jutru, medtem ko v polsenci na vrtu kadi cigareto, se mu približa deček nedoločljivega videza, ki ga potuhnjeno vpraša, če je starka dejansko njegova babica. Ves zaskrbljen odpelje Nonito iz doma in začne se vrtoglavo romanje po cestah Piemonta.«

Italijanska kratka proza drugič, kratka zgodba Nonita, pisatelja Umberta Eca, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Stanko, Jaka in Luka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Ne, nočem počivati, je odgovorila na dekletovo ljubeznivo skrb, nisem utrujena, naj vas ne skrbi zame, odlično se bom znašla. Toda besede so bile oddaljene, kot bi jih namesto nje izrekel nekdo drug: in pustila je, da jo je Françoise prisilila, da se je zleknila na kavč, da ji je sezula čevlje. On je tekel po plaži, za plažo so se nahajale ruševine grškega templja in on je bil gol. Gol kot poganski bog, z lovorjevim vencem na glavi; in zaradi teka so njegovi testisi smešno poplesavali in ona ni mogla vzdržati smeha, tako zelo se je smejala, tako zelo, da se ji je zdelo, da se duši: in prebudila se je.«

Italijanska kratka proza prvič, kratka zgodba Čakajoč na zimo, pisatelja Antonia Tabucchija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Polona, Luka in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Ali greva v »grad«?« je rekel in zamahnil s kretnjo otroka.
»Grad« ni bil del podstrešja – bil je popolnoma nov svet. To, da sta se povzpela na podstrešje je zanju pomenilo potovati, obiskati Bombaj, London ali Amsterdam, povzpeti se na krov jadrnice ali balona, vstopiti v šotor sredi afriške džungle ali pa pasti v ječo nekega fevdalnega gradu, kjer bi umrla od žeje in lakote, če ne bi bila pogumna in premetena pustolovca, ki sta se vedno znašla.

Brazilska proza četrtič, odlomek iz romana Portret Erica Verissima, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Botz in Stanko
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

»Ravno v tem obdobju se je v mestu začelo govoriti o Kapitanih peska, zapuščenih otrocih, ki so se preživljali s krajo. Bilo jih je okoli sto in več kot štirideset jih je spalo v ruševinah zapuščenega skladišča. Oblečeni v stare cunje, umazani, na pol sestradani in agresivni so preklinjali in kadili cigarete ter bili tako pravi lastniki mesta. Bili so tisti, ki so ga poznali do potankosti, tisti, ki so ga najbolj ljubili, njegovi pesniki.«

Brazilska proza tretjič, odlomki iz romana Kapitani peska Jorgeja Amada, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Ana, Jaka in Stanko
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt
>>

»Kako to mislite? Živali nimajo pravic, to je norost neumnih ekologov. Če bi živali imele pravice, bi imel ris pravico, da vas poje, prav tako vol, če bi bil mesojed. Toda tisti, ki ima pravico, da poje vola, ste vi in ne obratno.«
»Kaj pa pravica, da ne trpijo? Mar živali nimajo te pravice?«
»Ne. Živali nimajo nobenih pravic, imajo jih le ljudje.«

Brazilska proza drugič, odlomki iz romana Smeh kuščarja Joãa Ubalda Ribeire, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Polona, Jaka in Matej
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

»Zamislite si, da bi se tisto letalo zrušilo, jasno je, da sem začela kričati, Padamo! Prosim vas, gospa, ostanite mirni, me je prosila vodja posadke in me grabila s svojim železnimi prsti in poskušala napraviti nežen izraz na obrazu. Sovražim vodje posadk, vse so prevarantke, Pustite me pri miru! Že sem bila v solzah, ko me je vsa sladka predala svoji prijateljici fotografinji, klik! klik! Zelo slabo poziram, poza pa je še slabša, klik! Igralko Roso Ambrósio, odpeljali iz letala zaradi popolne vinjenosti.«

Brazilska proza prvič, odlomki iz romana Razgaljene ure Lygie Fagundes Telles, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Polona in Matjaž Š.
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

»In Smrtni človek je šel in vzel Električno Kitaro; in drugi so šli in vzeli Bobne in še Kitar; in tretji so prinesli Ojačevalce. In Smrtni človek je šel in zapisal Zvok; v Note je ujel in zaprl Krik. In tudi oni, glej, so privabili medse Volume Max.; navdal jih je s svetim duhom in jim dal moči.«

>>

»No, kakšna je torej resnica o tem zemljišču samomorilcev, je vprašal g. José, Da na tem mestu ni vse tako, kot se zdi, To je pokopališče, mestno pokopališče, To je labirint, Labirinti se lahko vidijo od zunaj, Ne vsi, ta spada med nevidne, Ne razumem, Na primer, oseba, ki je tu pokopana, je rekel pastir in tolkel s koncem palice po kupu zemlje, ni tista, za katero mislite, da je, Nenadoma se je zemlja pod nogami g. Joséja začela vrteti, poslednja figura na plošči, njegova edina gotovost, naposled najdena neznana ženska, je ponovno izginila, Hočete reči, da je ta številka napačna, je vrašal, trepetajoč, Številka je številka, številka se nikdar ne moti, je odgovoril pastir, če bi to premaknili tja in jo prestavili na drug kraj, četudi na konec sveta, bi bila še vedno ista številka, Ne razumem, Boste že razumeli, Prosim vas, v moji glavi je zmešnjava, Nobeno od teles, ki so tu pokopana, ne pripada imenu na nagrobni plošči, Ne verjamem, Res je, vam pravim, Ampak številke, Vse so zamenjane ...«

Portugalska proza drugič, odlomek iz romana Vsa imena, pisatelja Joséja Saramaga, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Maco in Botz
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

»Dekle je noseče!«
Kanonik, ki je nekaj pisal, je od presenečenja s hrbtom nazaj treščil ob stol.
»Recite vendar že nekaj! O čem razmišljate? Se vam je porodila kakšna ideja ... jaz ne vem, nič se mi ne utrne!«
»Tu imate zdaj posledice, dragi kolega.«
»Naj vas hudič vzame, človek božji! Ne gre za vprašanje morale ... Jasno, da je bila to neumnost ... Toda zdaj je kar je.«
»Kaj vendar želite? … Verjetno ne želite, da ji damo strup, da se jo pokonča ...«
Amaro se je ob tej brutalni misli zgrozil in skomignil z rameni. Toda kanonik je prav gotovo premišljeval o tej zamisli ...«

Portugalska proza prvič, odlomek iz romana Zločin očeta Amara pisatelja Joséja Marie Eçe de Queirósa, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša, Jaka in Maco
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

»Sprva se je Luc odločno branil, da bi verjel. Ko vam povejo, da je vaš najboljši prijatelj, boter vaše hčerke, najbolj pošten človek, kar jih poznate, ubil svojo ženo, otroke in starše ter da vam je povrh vsega še vsa ta leta lagal, mar ni normalno, da mu še vedno zaupate, ne glede na neizpodbitne dokaze? Kakšno bi le bilo prijateljstvo, ki bi se pustilo tako zlahka prepričati v lastno zmoto? Jean-Claude ne more biti morilec. V sestavljanki zagotovo manjka kakšen delec. Dobili ga bodo in vse bo dobilo nov smisel.«

Sodobna francoska proza četrtič, odlomek iz romana Nasprotnik, pisatelja Emmanuela Carrera, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Tjaša, Matjaž in Botz
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Sylvie je, potem ko jo je Flers izbral, Fabre pa pritiskal nanjo, pristala, da bo pozirala na zidu stavbe. Ni ji bilo všeč. Bilo je tri leta pred Paulovim rojstvom in zanj je bil ta zid samo odsek prejšnjega življenja. Poglej no svojo mamo, se je razburjal Fabre, v katerem je ta prizor zbujal solze ali gon po parjenju, odvisno. Lahko pa je tudi iskal prepira, se z odkrito sovražnostjo spravljal na podobo, od katere so se v odmevu odbijali njegovi očitki – Paul pa se je takoj, ko bi se lahko začela zbirati množica, potrudil umiriti očeta.«

Sodobna francoska proza tretjič, novela Pozidava zemljišča pisatelja Jeana Echenoza, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Katja in Jaka
Prevod in spremna beseda: Suzana Koncut

>>

»Kralj Chlodovecchus – se pravi Klovis – je zgrabil svoj meč, postrgal vse lase na Syagriusovi glavi – se pravi, na glavi poslednjega rimskega kralja – ki je zdaj krvavel, in ga uklenil v apnenčasti jami v dolini reke Loire. Klovis je od vseh dočakal prisego podložnosti, potem pa dal kralju v tajnosti z enim zamahom odsekati glavo. Lasje, ki so v tem času ponovno zrasli, so merili dva palca in ker se niso zvijali v kodre, kralj Chlodovecchus ni mogel držati glave z vrha lobanje, da bi jo pokazal ljudstvu.«

Sodobna francoska proza drugič, odlomek iz romana Tavajoče sence pisatelja Pascala Quignarda, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša in Botz
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Daleč na koncu ulice, pred zadnjo hišo, tam kjer se začenja puščava, sedi na pručki pred praznimi dvoriščnimi vrati stara ženska v črnini. Njenega obraza ne zakriva tančica, je črn in zguban, podoben staremu ožganemu usnju. Gleda me prihajati, ne da bi povesila oči, njen pogled je oster kot kamen. Izgleda tako stara in trda kot Jeanov amonit. Prava pripadnica Hilalov, ljudstva luninega polmeseca.«

Sodobna francoska proza prvič, odlomek iz romana Zlata ribica pisatelja Jeana-Marie Gustava Le Clézia, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Ana P. in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

Zopet smo pobrskali po literarni zakladnici oddaje Tu pa tam. Tokrat vam v ponovno poslušanje ponujamo odlomek z naslovom Parabola o joških in komolcih, da o bananinem frapeju niti ne govorimo, ki je del še neizdanega romana Urgentni tango, njegov avtor pa je pesnik, pisatelj in sodelavec RKHV Radia Študent Bojan Anđelković. V nedeljo 25. 02. 2007 ob 20.00.

>>

To nedeljo vam iz literarne zakladnice oddaje Tu pa tam predstavljamo italijanskega pisatelja Stefana Bennija in njegovo kratko zgodbo Pornosobota v kinu Splendor. >>

»Nimam pojma, kaj sem tistega dne počel pred tem, kajti v mojem spominu se s tem realno obstoječim dnevom meseca septembra ali oktobra 1979-ega leta, ko sem začel pisati, meša spomin na prvi odstavek knjige, ki sem jo napisal. Knjige, ki je pripovedovala zgodbo o človeku, ki se med sprehajanjem po sončni ulici spominja dneva, ko je odkril šah. Knjige, ki se je začela, zelo dobro se spomnim, to je bil prvi stavek, ki sem ga napisal, takole: »Igro šaha sem pravzaprav odkril po naključju.«
Sodobna frankofona belgijska proza četrtič, dve kratki zgodbi pisatelja Jeana-Philippa Toussainta, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Urša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak >>

»Vendar se dan izteče. Rjava voda v kanalu se sprevrne v črno in morda ta prehod barve spremeni Davidove namene. Namene izgubljenega Davida, ki je dolgo premišljeval, da bi se vrgel vanjo. Vendar.... S kamionom ali brez? In vprašanje skriva tudi podvprašanje: s konjem ali brez? S konjem, imenovanim Hope, kot Bob Hope, kot Elmo Hope, nepoznani jazz pianist, Hope kot upanje, toda kakšno upanje? David ustavi motor in stopi iz kabine. Vonj po vodi mu vdre v nozdrvi, je sladek, nekoliko težak.«
Sodobna frankofona belgijska proza tretjič, štiri kratke kratke zgodbe pisatelja Francisa Dannemarka, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Ana P. in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>

»Izvzemši peščico visokih funkcionarjev, nihče ni doumel nevarnosti bližajoče se velike pizdarije. In tako se je zgodilo, da je Catherine, ko je dopolnila šestnajst let, videla Marcela, kako je pekarno polil z bencinom, takoj zatem pa jo je mimoidoči polkovnik zažgal. Prišel je Victor, izbezal njene starše na plano in se začel z njimi igrati »Ljubljana – Zagreb - Beograd - Stop«. Če sta se uspela dotakniti zidu, jima je bilo prizanešeno. Če sta se v neprimernem trenutku premaknila: pok, pok.
Tako je bilo po celi državi. Velika pizdarija se je šele začela.«

Sodobna frankofona belgijska proza drugič, kratka zgodba Mala prvakinja pisatelja Thomasa Gunziga, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša in Maco
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak

>>